Mesečni arhiv: september 2011

Nagovor poslancem

Ker se me danes vlači po medijih, ker se marsikaj o meni ugiba, ker sem sita osebnih diskreditacij in ker ne bom mogla prisostvovati na dogodku, kjer se bo odločalo o upravljanju Zavoda, ki ga vodim od njegove ustanovitve (s to isto dejavnostjo pa se ukvarjam že 13 let), na osebnem blogu objavljam osebni nagovor za poslance Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, ki bi jim ga želela predati v premislek;

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci,

žal mi je , ker danes ne morem biti z vami, a za današnji dan imamo v Študentski svetovalnici že dlje časa napovedani obisk profesorjev iz Belgije in Fakultete za socialno delo, ki jih zanima primer dobre prakse, eden od projektov Zavoda Študentska svetovalnica, študentska hiša SRCe.

Vseeno mi dovolite, da v nekaj stavkih komentiram predlagane spremembe, o katerih boste glasovali na današnji seji;

Veseli me, da budno spremljate delovanje našega Zavoda in da ste zaskrbljeni, ko gre za našo strokovnost, uspešnost in delo na splošno. Malo manj me veseli, da danes glasujete o spremembah, o katerih ne jaz, kot direktorica Zavoda, ne člani našega sveta Zavoda ali sodelavci zavoda uradno nismo bili obveščeni. Prav tako na današnjo sejo uradno nismo bili povabljeni in tudi želja, da bi delovno telo Študentskega zbora za zavode lahko sklicalo sejo in podalo svoje mnenje, ni bila uslišana. O transparentnosti, s katero se tako radi hvalimo v naši hiši, tako tu težko govorimo.

Predlagana sprememba, s katero bi spremenili število in razmerje članov v svetu Zavoda Študentska svetovalnica, ni sprememba na bolje, kot trdi predlagatelj, saj sedanji svet zavoda že zagotavlja večinsko udeležbo študentov pri odločanju (4 od 7) in večinski nadzor ustanovitelja, ŠOU v Ljubljani (prav tako, 4 od 7). Predlagana sprememba pomeni le eno – popolno izključitev predstavnikov sodelavcev Zavoda, ki najbolj dobro poznajo naše delo in ukinitev še tistega dela avtonomije, zaradi katere se je Zavod sploh ustanovil. In ustanovil ga je, s popolno podporo, prav Študentski zbor ŠOU v Ljubljani.

Spremembi, ki govori o zahtevani izobrazbi direktorja, ne morem oporekati. V kolikor ste mnenja, da bi, z dodatnimi tremi izpiti in oddano diplomo, Zavod vodila bolje, spremembo izglasujte. Dovolite le, da vas pred tem seznanim, da moja funkcija v nobenem smislu ni strokovne, ampak organizacijske narave. Za strokovnost dela našega Zavoda v skladu z vsemi akti skrbijo ustrezno izobraženi, usposobljeni in imenovani strokovni mentorji, med katerimi imamo tudi doktorja prava.

Uspešnost pridobivanja sredstev na razpisih se preverja z dejanskimi zbranimi sredstvi – v osmih mesecih leta 2011 je tako Zavod, ki ne deluje še niti dve leti, na razpisih že pridobil 70.000 evrov, kar predstavlja tretjino razpoložljivih sredstev. Glede na to, da je zavod neprofitne narave, da skrbi za socialno ogrožene in kot tak ne trži svojih storitev, je to uspešen rezultat – še pred zaključkom koledarskega leta. Močno dvomim, da bi diploma iz slovenskega jezika in primerjalne književnosti  dejansko lahko vplivala na končno številko zbranih sredstev.

Sama svoje prednosti pri delu v Svetovalnici ne vidim v kakršnikoli izobrazbi, ampak v svoji življenjski zgodbi; Dejstvo, da sem na fakulteto prišla kot mamica študentka, dejstvo, da sem se skozi študij preživljala sama, dejstvo, da sem od blizu spoznala vse štipendijske sheme, denarne socialne pomoči, bivanjske stiske in stiske drugih posameznikov, dejstvo, da na ŠOU v Ljubljani in v Študentski svetovalnici delam že 13 let, mi dajejo izkušnjo, znanje in moč, da vodim zavod, po svojih najboljših močeh.

Te iste izkušnje, ta ista zgodba, mi prav tako daje moč, da grdim, osebnim diskreditacijam, ki sem jim priča v zadnjih tednih in za katere sem prepričana, jih boste na moj račun tudi danes slišali veliko, ne dovolim, da bi me (preveč) prizadele ali zmedle pri tistem, kar sem do sedaj počela z največjim veseljem – delu v Svetovalnici.

Od nekdaj sem bila dovzetna za kritike in predloge, zato me v vsej zgodbi najbolj bega dejstvo, da se z menoj, v kolikor moje delo ni korektno ali sem zanj preveč plačana, do danes nihče ni pogovoril ali vsaj z besedo omenil, da ni zadovoljen z delom Zavoda, ki se lahko pohvali z edino študentsko hišo, s 23.000 svetovanji na letni ravni in ki sodeluje s številnimi organizacijami doma in v tujini.

V kolikor ste mnenja, da moje delo ni dobro, bi vas iskreno prosila, da preko sveta Zavoda predlagate mojo razrešitev. Nikakršnega namena nimam, da bi ji oporekala. Hkrati pa vas še bolj iskreno prosim, da ne dovolite, da parcialni interesi posameznikov spremenijo svet Zavoda Študentska svetovalnica in na ta način prevzamejo in obvladajo zgodbo, ki je dobra, edinstvena in ki v prvi vrsti skrbi za socialno ogrožene mlade v Sloveniji.

Sanja Leban, (zaenkrat še) direktorica Zavoda Študentska svetovalnica.