Presnete verižne igrice. Že pred časom me je ‘namočila’ Sparkica, ki mi je podarila črko O, ki naj bi jo z igro besed vpela v meni posebno zgodbo. Danes mi je ponagajal še Sosed, ki hoče šesto fotografijo iz šestega albuma fotografij, ki jih hranim na svojem računalniku. In zgodbo o tej sliki/fotografiji. Razlog, da je namočil ravno mene (no, in še 5 drugih) je v tem, da skoraj nikoli ne objavljam slik. Do danes sem jih natančno – enkrat.
No ja, pa dajmo, oboje skupaj, besede in eno sliko; Tole je šesta fotografija iz šestega albuma, ki nosi naslov ‘Kr neki’.
Naslov albuma precej pove o njegovi vsebini, vsebuje slike iz vseh vetrov, brez kakega globljega pomena. Vseeno, čevlji na zgornji sliki so z mano že 12 let. Od nekdaj imajo svoje mesto na mojih knjižnih policah in verjeli ali ne, svoj čas so bili črne barve. Kupil mi jih je moj bivši, obula sem jih samo enkrat (nikoli pa niso stopicljali po trdih tleh:), od takrat služijo precej posebnemu namenu – iritiranju morebitnih obiskovalcev, ki me vedno znova sprašujejo, zakaj hudiča imam čevlje na polici.
Preprosto; Ker so mi všeč. Ker se da vanje skriti marsikaj: Plišasto kravo, ki mi jo je podaril ljub prijatelj, iz kamna izklesano srce, zaradi katerega sem si življenje zakomplicirala za celo leto in še nekaj malenkosti, ki mi pomenijo veliko. In nenazadnje, ker tile čevlji lahko povedo veliko zgodb:
Bili so na polici, ko sem otroško iskreno objemala njega, ki sem ga ljubila, ko sem si nadevala oklepe in maske, da sem skrivala solze. Čuvali so me, ko je na kavču obljubljal, da se ne bo razblinil v nič in bili so tam, ko sem vanje skrivala objokano, kamnito srce. Z mano so tudi danes, ko sem na trenutke še vedno otožna zaradi neizrečenih besed in ukradenih občutij, ko se počasi spet sestavljam in iščem vero v ukradene sanje. In vem, izpred odloženih knjig me bodo spremljali tudi jutri, ko bom spet – obljubljala, objemala, osvajala in osrečevala.
ob 21:36
Vedela sem, da boš Omamila z O :) Nisem pa pričakovala, da boš verižni igri s prepletanjem dvignila na višjo raven :) Če bi vse stvari pripovedovale zgodbe, ki so jim priča, ne bi potrebovali ne knjig, ne filmov in ne glasbe. Samo prisluhnili bi in nikoli nehali poslušati.
Objemi tisti del sebe, ki bo vedno tvoj, čeprav ni (več) v tvojem telesu in spusti malo otročarij v (skoraj preveč) resni svet ;)
P.S.: Hvala ker me nisi poslala v 3pm (porka motorke), ker sem ti zvalila O pod prste :)
ob 22:02
:-D Stvari vedno pripovedujejo, le ljudje nočemo slišat:) Hvala ti za O, za dobre želje in porke motorke:))
ob 8:09
mislim, da je slovenska blogerska scena pravkar dobila guruja igric.
čevlji niso ne vem kaj (laično mnenje moškega, ki nima pojma o modi), zgodbe s katerimi si jih obdala pa so nekaj lepšega, kar sem zadnje čase prebral. Tudi brez Ojev in šestic…
ob 10:16
Heh, Sosed, če je tu kak guru igric, imamo tudi enega svetovnega prvaka v pihanju na dušo. V bistvu dva. In ne, to nisem jaz:))
ob 10:14
Oj šefica!
Kje pa je post o divji gradnji? Mene je pa prav zanimalo, kdaj bo kakšna gverilska akcija podiranja.
Lep sončen dan želim.
A ja! Vi v Ljubljani ste še v meglo oviti. ;)
p.s.
A te čevlje ti je Rudolf L. naredil?
ob 17:07
;) vidim, da si tudi ti samo prvi dve šestici izpolnila :D Sva oba špil frdirberja.
ob 12:17
@MaMlaz: *prask, prask po glavi* Divja gradnja? Gverilske akcije? Rudolf L? Bemtiš, mi je prav nerodno …
@UrosG: Heh … Špil ferderber ali pa parti brejker … to je že nekaj časa moje drugo ime:)) Vseeno – tista 0 na koncu je lahko številka ali pa črka O, kakor se vzame:))
ob 12:27
Ups, my bad!
Med zadnjimi komentarji na blogosu je bil komentar od enega možakarja, ki je pisal na vrtičkarji, vrtičkarji. Jaz sem pa mislil, da imaš nov post o divjih gradnjah. Pol ga pa kar na enkrat ni bilo več.
Rudolf L. je en dokaj znan slovenski čevljar. Barva tvojih na sliki je podobna barvi enih, ki jih imam jaz. Zato sem vprašal.
Upam, da se ni ti treba več po glavi praskat.
ob 12:34
Aha … našla. Tnx, ker bi brez tvojega komentarja spregledala Majevega na starem blogu. Tam se včasih še sproži kaka debata, a ob starih tekstih, kar je novo, objavljam le tu:))
Barva čevljev zgoraj je rezultat posledica tega, da so bili vsa ta leta izpostavljeni sončni svetlobi, in so se iz črnih spremenili na nekaj precej neužitno zeleno-sivega. In na tem mestu se seveda vprašam, kaj tvoj čevljar ali pa ti – počneta, da imaš čevlje tako čudne barve:-D
ob 12:34
*se neha praskat po glavi* :-D
ob 8:42
Ziher jih ne pražimo na soncu. :)
Takšne sem si dal naredit, ker so mi pasali k poročni obleki.
ob 19:51
MaMlaz … bom Piko vprašala. Žensko oko pa to:))
ob 10:37
Kje na tvojem blogu pa je objavljena druga slika?
ob 17:19
V mislih sem imela fotke z Irske. Te so do zgornjega zapisa edine fotke na mojem blogu.