Tole poletje je minilo, še preden se je dobro začelo. Spet se mi po glavi vrti komad ‘jesen stiže, Dunjo moja’, ki mojo psiho vedno navda z neko čudno jesensko depresijo.
Jebat ga, nisem jesenski človek, ‘čudovite’ oktrobrske barve in razna indijanska poletja so zgolj obliži na rani, ki jo vsako leto znova zadajo mrzli in hladni november, kratki dnevi in sumljivo dolge noči.
Poleg tega, da moje jeseni spremljajo čudna (beri: depresivna) čustvena stanja, me vedno znova iz tira vrže tudi pogled v jesensko denarnico. Kdo je že rekel, da imamo v Sloveniji brezplačno osnovno šolstvo?
Danes bi tega nekoga z veseljem odvlekla s seboj v papirnico, kjer sem za delovne zvezke izpljunila prvih 150 evrov, za najbolj nujne potrebščine pa še drugih 150. Torbo imamo še od lani, prav tako nekaj zvezkov in likovnih potrebščin, vsaj nekaj učbenikov pa lahko nabavimo preko učbeniškega sklada v šoli.
Kaj se torej pritožujem? 300 evrov je zame velik strošek. Prav tako ne razumem, zakaj je potrebno vsako leto več učbenikov kupovati v knjigarni, ker morajo mulci čečkati po njih, zaradi česar se jih ne da izposoditi v šoli. Začelo se je z učbenikom za angleščino, letos je bilo nujno nabaviti še lasten učbenik za slovenščino, tufi atlasi za geografijo in zgodovino morajo biti privatni.
300 evrov bi še nekako preživela, če ne bi takoj sledile še položnice za prehrano, pa nezgodno zavarovanje, pa šolski sklad, da na vse ‘brezplačne’ krožke (ki to seveda niso), niti ne pomislim. Košarka nas stane 50 evrov za dva meseca, tuji jeziki se v celem letu približajo cifri 1000 evrov, tu so še letovanja, ekskurzije, gledališča, muzeji in ostale stvari, zaradi katerih otroci sicer zelo radi hodijo v šolo, staršem pa rasejo sivi lasje.
Seveda imam možnost, da enostavno rečem – NE. Na koš lahko mečeva sama z malim, za izlete ne podpišem dovoljenj, angleščino ga prav tako učim sama, med šolo v naravi pa ga pošljem k babici. A glej ga vraga, večini staršev in posledično celotni šoli je samo po sebi umevno, da so vsi otroci vpisani na vse tečaje, da se udeležujejo vseh dejavnosti in ekskurzij in da na koncu koncev – vse te stvari obvladajo.
Dandanašnji ni več dovolj to, kar se otrok nauči v šoli, od njega se pričakuje še veliko več. Da se angleščino uči tudi na dragih tečajih, da pravila košarke obvlada v nulo, da ima narejene plavalne in smučarske tečaje, da pozna vse galerije in muzeje, skratka: otrok mora biti aktiven 24 ur na dan, 365 dni na leto, starši pa moramo to razumeti, podpirati in plačevati.
Vse to je edino ‘normalno’ in sprejemljivo, vse to je nujno, da otrok sploh funkcionira in se razvija. Sama nisem počela ali imela nobene od teh dodatnih dejavnosti/obveznosti, pa se mi dozdeva, da sem vseeno relativno razvit in razgledan posameznik. Predvsem pa – da mojim staršem ni bilo slabo vsako jesen posebej.
Eh ja, mogoče spet samo pretiravam in stokam brez razloga. Mogoče moram samo še sebe vpisati v enega od tečajev za odrasle, ki jih v današnjem času seveda ne zmanjka. Takoj, ko plačam vse položnice za malega, si bom omislila nekaj. Razmišljam o lončarstvu, jogi ali kaki psihoterapiji, najbolj pameten pa bi bil verjetno kak tečaj ekonomije.
Mogoče bom tako lažje preživela naslednjo jesen in zraven še dojela, kako je mogoče za nekaj brezplačnega v dveh mesecih pljuniti več kot 1000 evrov.
ob 11:43
sj res, kaj pa ne rečeš, jst delam v založbi in imam vsaj 50% popust na vse učbenike, delovne zvezke,knjige,itd..
no ja,če imate dovolj denarja.. :)
hihi,bo še kdo rekel,da imam žleht jeziček k tole tkole povem
ob 11:45
@Usodni: Pri takih cenah …. me 50% popust niti ne čudi:-P
ob 12:13
No, za osnovno šolo res bolj težko pomagam, bom pa prišparala tistih 80 kg bukev, učbenikov in delovnih zvezkov, ko bo Gospod Otrok šou v gimnazijo. Vem, da jih še niso spremenili…:)
ob 12:15
Irena, si hodila na srednjo kemijsko? Gospod Otrok namreč ne kaže nobenih družboslovnih ambicij:-D
ob 14:34
A ne, da nisi šele zdaj prišla do tega? (Da ne bom rekla: pa kje ti živiš?) Verjamem ti pa, da ti zakuha vsako jesen posebej in kako fajn je potem blog, da se to malo vrže iz sebe…
In če najdeš kakšen dober tečaj ekonomije, take za domače finance, mi lepoooo prosim, povej.
ob 15:00
1danica, res je, popizdim vsako jesen posebej … le da se mi zdi, da vsako leto bolj. Mislim, da sem letos zapravila daleč največ. Najbolj pa me jezi to, da smo lani ostali brez enega delovnega zvezka (kupujem zadnji hip, pa so jih razprodali) …. česar nihče celo leto niti opazil ni. Me zanima, koliko je še takih zvezkov.
ob 15:20
Eirene; žal tudi na gimnazijah ni bolje. Otroka, dve leti narazen, ista šola, pa ne moreta uporabljati istih učbenikov, ker imata različne profesorje, ki različno zahtevajo. Za znoret! Pred tem sta bila eden v 8 letki drugi v 9 letki, tako, da ja ni šlo. Glede delovnih zvezkov in pretežke torbe osnovnošolcev pa raje ne zgubljam več besed.
ob 16:21
Hana, zajebavaš?! Ma dobro nekateri učbeniki pa ja ostanejo isti…mar ne? Reci, da se ne motim… Ker če se, grem čez eno uro postavit kot domine granate okrog ministrstva za šolstvo… jebemjimmater… Čaki kako gre že tista pravljica o socialni državi?
ob 17:55
Nekateri učbeniki na gimnazijah ostanejo, drugi pa se res menjajo, tako kot je rekla Hana. V prvem letniku so nam rekli, da učbenik iz šolskega sklada ni pravi. In zakaj je potem v skladu ta in ne oni drugi? Res ni smisla.
ob 18:00
Hana/Irena/Homerun …. mislim, da je menjavanje ućbenikov precej odvisno od šole do šole. Na šoli našega malega sicer ostajajo precej zvesti istim založbam in avtorjem, vseeno pa so knjige za naslednje generacije precej neuporabne. Forsira se namreč čečkanje po knjigah, označevanje snovi … kar je do neke mere sicer okej … ampak ko mali s tremi kuliji pobarva pol knjige, od nje pač ni velike koristi.
ob 21:29
Vse kaže, da se učna snov čedalje bolj oddaljuje od neke egzaktnosti proti umetniški svobodi. To bi človek pomislil, če bi poskušal ugotoviti kaj je bil razlog za zamenjavo ali izbiro določenega učbenika.
Dejansko pa je v ozadju velik posel za katerega se bije bitka med založbami pa tudi med prodajalci.
Kupce je treba znati “motivirati”. Kako motivirati nekoga, ki odloča katere učbenike bo letos šola vtaknila v učbeniški sklad je stvar ne preveč bogate domišljije. Zakaj določen učbenik ni dober za prekmurske otroke za primorske pa je in obratno?
Ve se, da je eden boljši in drugi slabši zakaj potem stroka ne izbere najboljšega za vse? Je matematika res toliko napredovala na ravni osnovne in srednje šole, da smo v 50ih letih zamenjali morje učbenikov? Je tudi zgodovina napredovala? So se meje in glavna mesta res tako spremenile, da je potrebno vse na novo, čeprav bi bilo treba zamenjati le nekaj strani in odstavkov?
Skratka, pridružujem se iskrenim željam in čestitkam Irene.
ob 21:35
Feniks, kupci smo, ker gre za naše otroke, zmotivirani do konca. Problem vidim v povezavi šola-založbe in dejstvu, da se vse več ućiteljev zanaša zgolj in le na učbenike, delovne zvezke, skratka v naprej pripravljeno gradivo.
S tem načeloma ni nič narobe, če znajo gradivo izkoristiti kot dober pripomoček pri pouku, če pa na koncu leta ostane polovica delovnega zvezka nedotaknjena, tukaj nekdo nekoga nateguje.
ob 8:52
Živjo!
Govorimo velikokrat o BREZPLAČNI OŠ, toda … ali kje imajo brezplačno, v kateri drugi državi? Morda v kakšni afriški vasi?
Sicer je pa tako, da je veliko obveznega postalo obvezno samo zaradi tekmovalnosti med starrši – češ, naš hodi k angleščini pa k temu plesu pa temu …
Sama imam letos 9 šolarjev, od OŠ so faksa. Tako da mislim, da dobro vem, kaj govorim, ko rečem, koliko stvari je brez veze. Nekaj je že tistih, ki jih učitelji predpišejo, marsikaj pa izzovejo posamezniki – potem bi pa še sosed to imel …
Meni osebno grejo na jetra najbolj tisti referati in tiste reči – včasih se mi zdi, da naj učitelj lepo pove, kar morajo učenci znati, ne pa da mora tam nek majhen otrok delati namesto učitelja. Vsaj v naši OŠ se mi večkrat tako zdi. Koliko se resnično nauči? In KOLIKO LAHKO UČENEC NAUČI SOŠOLCE? Se je on učil pedagogike???
Vse dobro! :-)
ob 8:52
Tole je pa samo zaradi kljukice o komentarjih, da jih dobim! Pa pa!
ob 9:00
Uf, Ana … iskreno spoštovanje:) 9 otrok pa ni šala mala:)
Kar se brezplačnosti tiče: Pojma nimam, če je kje šola v resnici brezplačna, če nič drugega, se lahko zatakne že pri obleki za šolo … dejstvo pa zagotovo je, da slovenske šole niso brezplačne. Ne osnovne, ne srednje in ne vse ostale. Nehajmo se slepiti s to brezplačnostjo.
Na referate jaz gledam z nekega druega zornega kota – so dopolnilo k nekemu znanju in za otroka, ki ga dela, motivacija za dodatno učenje. Je pa res, da je vse več nalog takih, da ob njih dobiš občutek, da nekdo nate prelaga svoje delo.
ob 11:48
Če je tolk draga šola, potem pa ne bom šel na prevzgojo in ponovno šolanje. Je, kar je, in od tu štartam dalje :D
ob 16:18
“Meni osebno grejo na jetra najbolj tisti referati in tiste reči – včasih se mi zdi, da naj učitelj lepo pove, kar morajo učenci znati, ne pa da mora tam nek majhen otrok delati namesto učitelja.”
A ti to resno?
ob 16:56
1danica, ja, resno!
Otroci posvetijo tem referatom še in še časa in energije in potem učitelj je ali pa ni zadovoljen, ostali učenci morajo znati, toda dostikrat te stvari niso prav dobro predstavljene – ko pa so iz ust učencev …
Tako sem začela razmišljati postopoma. Včasih sem podprla vse, kar so rekli v šoli.
Zdaj pa vem, da so otroci zelo obremenjeni in vem, da porabijo veliko časa za referate, plakate … veliko več kot se za petico naučiti … In ni nujno, da bo sploh petico dobil, ker je recimo premalo retorik.
Mnogo delavci delajo v službi 8 ur – in potem konec skrbi – lahko odložijo vse skrbi v zvezi s svojim delom …
Otroci pa … šola … višji razredi 6, 7 ur, pa krožki, pa še kaj dodatno, vse obvezno, pa učenje pa še dodatno …
Od kar bolna hči v šoli ni doživela nobene tolerance do sebe, sem vedno bolj zadržana nasplošno do šole …
In recimo ko otroci v srednji šoli rečejo, da učitelj sam zase dela nekaj na računalniku, oni pa NIČ ne znajo, ko so otroci kritični … se spremeni toliko, da ta človek postane ravnatelj …
Ja, v meni je polno grenkobe … Mogoče nimam jasnega pogleda – ne več …
VEM pa, da so/ste tudi krasni učitelji!
In če boš zaradi moje pripombe pomislila v šoli, ali imam kaj res ali ne, bom resnično vesela …
Hvala!
ob 17:13
Jaz VEDNO pomislim, da je kaj tudi res. Če leti name direktno, si vzamem k srcu in premislim. Ljudje smo daleč od popolnosti.
Sama vem, na primer, da se je moj ljubi sine pri geografiji največ naučil takrat, ko je delal referat. o Rusiji je bilo. Ni šans, da bi se s tako zavzetostjo usedeel h knjigi in se učil.
Učenci so različni, zato morajo tudi načini poučevanja in ocenjevanja biti različni. Če prevladujejo testi, so prikrajšani tisti, ki slabo pišejo in berejo, če ustno spraševanje, drugi, pri referatih tretji. retorika tukaj ni nepomembna, dobra priprava pa vsekakor marsikaj odtehta in nadomesti. Ključno pa je po moje pravo razmerje različnih načinov.
Malo čudno se mi zdi, da bi ostali morali znati samo od tega, kar je povedal sošolec. Prav, verjamem. Narobe, zagotovo.
ob 21:04
1danica!
Hvala za pozorno branje, resnično dobro dene!
Pravi pa mož, ki dela v knjižnici, koliko hodijo starši in stari starši, da pomagajo otroku pri referatu. Meni se ne zdi to prav. Ni mi všeč, da je treba toliko sodelovati pri šoli!
Za moje pojme bi večina otrok moralo biti sposobnih narediti dovolj za šolo samih.
No, take misli se mi vedno pogosteje porajajo.
Vse dobro! :-)
ob 21:22
Ja, nekaterim učiteljem veliko pomenijo razni “fensi” izdelki njihovh učencev, zato morajo dano temo predstaviti na čim več straneh, po možnosti tiskano z računalnika in z barvnimi fotokopijami (ali spet printano pač) in zelo lepo je, če je vezano. Ko vse to vpliva na oceno, zlahka “skozi pade” en priden otrok, ki je brez staršev (ker mogoče nimajo časa) poiskal veliko materiala, vse skupaj lepo napisal, še kaj skiciral, dodal še kakšno črnobelo fotokopijo in oddal v kakšni mapi ali speto s spenjačem. Poznam. Zgrešeno.
ob 12:24
No, jaz sem sicer v tem obdobju srečko, ker imam zelo rada jesen in iz leta v leto bolj pizdim, ker se ta prehodni letni čas zabrisuje … no, ampak zima mi je prav tako okej, še posebej če zapade sneg. Tudi do plundre imam visok prag tolerance v imenu ljubezni do zime, medtem ko poleti do sopare, vročine in zatohlosti in švica v zraku zelo nizkega … hehehe … Uf, da ne omenjam predolgega dneva, ki mi zdesetka dober spanec.
Kar se tiče pretiravanja in stokanja brez razloga okrog vsega opisanega, pa ne podpišem. Vse to stokanje skozi zapis je žalostno predvsem zato, ker sploh ni pretiravanje, ampak prej kaj prihranjenega in odvzetega pri realni sliki stvari.
Lansko leto sedim v avtu na Resljevi. Ura okrog osmih zjutraj in četica malih otrok z ogromnimi torbami prečka cesto. Roke jim bingljajo od teže triglavskih nahrbtnikov skoraj do gležnjev. In eden, očitno ves zaspan, klecne sredi zebre, se zloži in tako za njim popada kot domine po tleh še vsaj deset otrok, učiteljica pa vrešči, kot da kršijo kakšen zakon. Komičen prizor za crknit in hkrati nepopisno tragičen. Takrat sem samo rekla, evo, to je pa čista impresija o našem odnosu do otrok in šolstvu. Vse povedano v enem pripetljaju.
In “neobvezni” krožki! Bi samo dodala … ne samo, da si lahko povsem dovolj razgledan brez njih, večinoma predvsem bolj. Ker ta kopica krožkov, ki so bolj kot ne informativnega in tekmovalnega značaja, po mojem mnenju otroke celo okupira predvsem navzven, navznoter jih pa samo obremeni, utruja in dela nevrotične, prav nič pa bolj pametne, saj se na nič ne morejo v miru osredotočit. Jaz sem bila sicer otrok z veliko krožkov na grbi, ampak sem bila tak tip otroka, ki mi je to res ustrezalo in ker me je marsikaj zanimalo, prav tako me je pa tudi kmalu marsikaj nehalo zanimat … vse skupaj mi je pa pomenilo tudi predvsem druženje, ker smo pač živeli v centru in sem imela manj možnosti smuknit na dvorišče in spoznat kopico družbe, kot so to možnost imeli otroci iz naselij. Ampak vsi ti krožki prav gotovo niso bili nikakršen povod za večjo pamet in razgledanost. Med njimi sem si zapomnila samo dva, ki ju uvršam med pomembna za moj razvoj in sem si ju lahko sama izbrala. Danes pa otrokom kar diktirajo kakšne krožke je pametno imet rad (v stilu likovni na primer je brezveze, košarka in dodatni jezik pa pomemben). Kar je neformalno posiljevanje in psihično mučenje, če mene vprašate. Krožek ima funkcijo, če ga ima otrok rad in razvija tisto v sebi, v čemer se kot osebnost bolje znajde … in to ga sprošča in samopotrjuje, da lažje premosti tudi obveznosti v šoli.
Da ne omenjam teh učbenikov! Je že dobro, da jih je več zaradi pristopov … da bi se učenci lažje odločali, kateri stil predajanja snovi jim bolj ustreza, da bi se lažje učili, ker se tudi po tem otroci razlikujejo in seveda bi morali bit učbeniki dostopni bolj neplačno brazplačno, vendar pa, kot je omenil felix vse skupaj nima nobene veze s tovrstnimi dobrimi nameni, ampak izključno s podjetniško objestnostjo.
Fak … nameravam napisat en prispevek na to temo, pa sem že tukaj obtežila zlobin blog z litanijo … no, saj še polno svinjarij na to temo preostane … hehehe …
ob 16:05
Simona …. fak drugič … prav nič pametnega ne morem pripomnit. Strinjam se v celoti.
Šolske torbe obstajo samo še na koleščkih, drugače mali ne spravi vse krame do šole … krožki in vse ostale pičkarije večinoma ne oddtehtajo niti polovice plačila … o ućbenikih pa smo že veliko povedali: Po mojem naj bi bili dobro dopolnilo k podajanju snovi in kasneje pri učenju … zares dober učitelj pa se znajde tudi brez njih.
Prav vsi mi smo odrasli z veliko bolj omejeno količino vseh pizdarij, pa verjetno vemo in znamo veliko več, kot bodo znali naši otroci (okej, edino računačništvo tukaj odštejem).
Bi pa izpostavila še eno stvar, ki se mi zdi precej problematična: V OŠ tako radi vsi opletajo s pojmom individualizem, spoštovanje otroka kot posameznika, podpiranje njegovega individualnega razvoja … my ass … ko sem malemu dovolila, da ne opravlja bralne značke, ker pač ni najbolj navdušen bralec in ker ga nisem želela forsirati z določeno ‘kvoto knjig na teden’, sem bila takoj klicana na zagovor. Ne zato, ker bi koga skrbel otrokov razvoj, ampak zato, ker je bil edini v razredu brez bralne značke.
Podobno je z vsem ostalim – tečaji angleščine, baleta, kvačkanja … Mulce se v to sili, ker je to fajn za šolo … ker lepo izgleda … pa ker je fajn na koncu šolskega leta sprintat deset priznanj in jih nalepiti na šolske ali pa domače stene. Kaj, razen preobremenjenosti, od tega otrok odnese, pač ne vem. Seveda je vse skupaj povezano tudi s kasnejšimi vpisi otrok na srednje šole, sploh tiste z omejitvami, kjer ti papirčki prinašajo dodatne točke, a to je že druga zgodba:)
ob 17:10
Teža torbe?
Tehtala sem hčerino torbo: 7 do 9 kg. Zdravniki priporočajo ne težjo od 1/10 telesne teže. Punca ima 30 kg. In ni zdrava.
Danica!
Veš, mož, ki je knjižničar, govori o uničenih knjigah, otroci iztrižejo slike in še kaj. Učitelji hvalijo referate, ki so lepi tudi glede slik. Od kje je slika, ni pomembno.
V knjižnici velja tudi, da fotokopiranje uničuje knjige.
Ko bi učitelji spodujali ročno delo, pisanje, risanje, bi bilo meni ljubše …
Tako pa nekateri učenci dobesedno poberejo od drugod, lahko tudi z neta, dobijo petko, naredili pa v resnici niso drugega, kot da so zvito pobrali gradivo od nekoga drugega.
Hvala, 1danica!
Vse dobro! :-)
ob 17:25
Enkrat smo pri pouku pisali besedilo (nekaj v stilu pravljice) in ob koncu druge ali tretje ure sta mi dva bolj šibka učenca oddala popolnoma enako zgodbico. Ker sem dala dovolj navodil (tudi v zvezi s tem, kako stvari poenostaviti, ker je normalno, da vsi ne morejo napisati za štiri in pet), me je seveda pojezilo, ko dobim tekst skoraj za šest. Še potem nista priznala, da sta si s čim pomagala – punca je delala sama, fantu je pa nekoliko sestra pomagala LOL! Stvar sem našla v par minutah, natisnila skupaj z linkom in morala sta zadevo opraviti še enkrat in bolj pošteno – le časa sta imela veliko manj.
Tako si nas predstavljajo: za časom, neuke, kar se informacijske tehnologije tiče (pa sami ne obvladajo kakšne osnovne stvari) in nesposobne poiskati kaj, kar oni z lahkoto najdejo. Nope, tako slabo nam pa spet ne gre! Tudi v marsikaterem drugem primeru se s helikopterja vidi, da tega sam ni napisal. Zato vedno ocenjujem tisto, kar je narejeno v šoli. Oni pa (samo nekateri) iščejo načine, kako bi me prinesli okoli – a ni bilo zmeraj tako?
A na bistvo tvojega posta žal ne morem vplivati – stvar je postala svinjsko draga. Pri nas je vsaj kakšen krožek še zastonj, ampak krožkov v pravem pomenu besede skoraj ni več – več je dejavnosti, ki potekajo v raznih klubih, kar pa stane. Za krožke v času takoj o pouku (npr. 6. in 7. uro) otroci tako nimajo več časa.
ob 21:29
@ana – tole o 7-9 kilogramski torbi pa kar težko verjamem. Kaj vse pa je notri? Vse, kar rabi za vse dni šole, ali samo ‘enodnevna oprema’?
ob 13:40
> Irena, si hodila na srednjo kemijsko? Gospod Otrok namreč ne kaže nobenih
> družboslovnih ambicij:-D
Zloba! To je ja dobra novica! Pomisli na to, da bo tvoj otrok v svoji prihodnosti lahko naredil nekaj za dobrobit clovestva.
Resno mislim. :)
ob 13:48
@SiR: Ana ni edina, ki je tehtala torbo. Tudi čez 10 smo že šli (s torbo vred, jasno), ko smo spakirali samo enodnevno pošiljko zvezkov, učbenikov in ostalih pičkarij:(
@BW: Vem, da je dobra novica … sam mal vseeno zavijam z očmi, ko ga vprašam, katero knjigo je zadnjo prebral, pa mi odgovori – učbenik za kemijo. Za srednje šole:-D
ob 14:21
Ma huudo – a lahko kdo to fotogarfira kaj takega? Mislim, to bi res rad videl … Se mi zdi ,da smo mi nosili kake 4 kile, morda 5 ali 6, kadar so bile notri še športne opreme …
ob 21:14
Zloba, to je fajn! Jest sem kot otrok bral leksikone in ucbenike fizike! :))