Na prenos nogometne tekme med Anglijo in Slovenijo sem ‘kliknila’ natančno trikrat; v 25. minuti, ko sem preverila rezultat in mesto, kjer se nahaja žoga (ko igrajo Slovenci je ta vedno več nad glavami kot med nogami), v trenutku, ko je Rooney našega igralca skorajda slekel, se v svojem slogu zvalil po tleh in za nagrado dobil enajstmetrovko ter med polčasom, ko sem ujela debato o sodniških napakah (plus famozni stavek ‘Začeli smo odlično’). Vse je bilo tako, kot mora biti, le rezultat na koncu me je presenetil. V iskreno pozitivnem smislu in na način, ki za sekundo spodbija vse, kar sem se namenila zapisati.
A vseeno – naši so (pričakovano) izgubili in ko igraš nogomet, dejstvo, da si izgubil le za en zadetek ali pa da si začel dobro – ne šteje. Vsaj kje drugje ne bi. V Sloveniji bomo vseeno naslednjih 14 dni poslušali, kakšno krivico nam je naredil sodnik, kako ni pošteno, da nas ne marajo, ker smo majhni in kako zelo dobro nam je kazalo, a žal – spet – sreča ni bila na naši strani.
No, če se mene vpraša, je sreča Slovence zapustila že davno. Nekje v času, ko smo pozabili na slovanske bogove ali pa še prej, ko smo (baje) lezli nekje izza Karpatov. Ta ista sreča nas je verjetno večkrat ponovno obiskala, a smo jo vedno lepo nazaj poslali, ker, oh joj, mi smo pa ja majhni, nesrečni, povprečni, obdani z groznimi Hrvati in še bolj groznimi Nemci, mi, reveži, pošteni.
O ja, to pa smo. Pošteni. Pridni, marljivi in lepo vzgojeni. Mi ne mečemo po tleh raznih Roonijev, mi ne mlatimo sosedov in mi prav prijazno pozivamo italijanske in avstrijske ministre, če bi nam mogoče podarili kako dvojezično tablo ali ne zgradili kakega terminala. Tudi naši športniki so pridni, marljivi in lepo vzgojeni. Šport je nenazadnje kolektivna stvar. Oni, ki kladivo meče skorajda čez naše meje, naj bo pridno tiho in ne zahteva ničesar zase, saj vendar sme nositi državni dres. Vujačič, otrok razvajen, nič hudega, če je dovolj dober za neumne Američane, ki, čisto mimogrede, igrajo malo boljšo ligo kot jo mi sploh lahko sanjamo, ko pride v Slovenijo, naj se obnaša kot Slovenec. Nobenih arogantnih mladcev ne bomo prenašali. Mi že ne. Bistvo športa je kolektiv. Ekipa. Ekipni duh.
Mogoče v tretji vaški ligi, mogoče celo v prvi slovenski ligi, a ljubčki moji, vsaj ko gre za nogomet, košarko in rokomet ter nastope državne reprezentance, dajte, vsaj delajte se, da verjamete v zmago.
Koliko let že vztrajamo v tem ekipnem duhu in koliko let smo isti luzerji? Od kar vemo zase, z eno samo izjemo – Katančevo četo, ki ji je uspel čudež. Ki ji je sicer verjetno od Karantanije naprej preganjana sreča skoncentrirano stala ob strani, a imeli s(m)o – svojih nekaj minut slave. In s kom? Z najbolj razvajenimi, vase zagledanimi otročaji.
Ne, ne trdim, da je bila taka cela ekipa, a hej, imeli smo par posameznikov s prevelikim egom, par norcev, ki so dejansko verjeli – vase. Danes bi marsikdo rekel, da so se precenjevali, a nihče jim ni očital. Ničesar. Ker so zmagali.
In zakaj? Ker so premogli kanček tiste ego/športne/ameriške energije, samoprecenjevanja, če hočete, ko se deset dedcev dere v garderobi, ko se tolčejo po svojih prepotenih prsih in obljubljajo spolne odnose materam vseh, ki bi jim slučajno stopili na pot. Ker se zmage najprej zmagujejo v glavah in šele potem na igriščih.
No, spet, ne v Sloveniji. Nam ne pade na pamet, da bi (noremu) Katancu ponudili selektorsko mesto, mi Kozmusa ne bi plačevali in ja, mi bi Vujačiča poslali nazaj čez lužo, ker je prevelik egoist za našo sofisticirano, uigrano Ekipo.
Nisem modrec, nisem športni teoretik, a nekako se mi dozdeva, da bi naš trud rodil kak sadež, če bi bila naša vera tako zelo dobra, skorajda – pravilna. Mogoče sem spregledala kak tak sadež, a zdi se mi, da je čas, da se spet zamenja kako božanstvo. Da se mogoče sestavi ekipo iz ljudi, ki imajo poleg športnih predispozicij še prevelik ego. Ali pa vsaj kanček borbenega duha.
Zaradi mene se lahko med seboj tepejo, koljejo in pljuvajo. Mi je čisto vseeno, koliko se imajo radi, zanimajo me zgolj tiste minute, ko so na igrišču. Ko imajo med nogami ali rokami žogo in ko sveto verjamejo, da so tako zelo dobri, da bodo – zmagali. Če se motim, nam hudega ne bo. Strategijo se da vedno zamenjati, več kot izgubiti nihče ne more (in to je edini rezultat, ki ga gledamo sedaj), nenazadnje pa – zabavno bo; Raje namreč gledam dva dedca, ki se tepeta, kot pa dva, ki baje igrata nogomet, izgledata pa igralca v slabi ponovitvi Cvetja v jeseni.
Isto priporočam tudi kakemu našemu ministru. Tistemu recimo, ki piše otožna pisma v Italijo, čeprav je že vsakemu degenu jasno, da so nas nategnili, kolikor smo dolgi in široki (majhni in ozki) ali onemu, ki ni pripravljen dobrih medsosedskih odnosov menjati za nekaj dvojezičnih tabel. Isti nasvet sem imela tudi za vrhovnega poglavarja, pa je ravno tako zelo usklajen s hrvaško kolegico, da mu dajem kak mesec časa, da mi dokaže, da ve, kaj počne. Drugemu vrhovnemu poglavarju ne bi svetovala nič, tako ali tako je odsoten in s svojim pristopom sesuva celotno mojo teorijo, da je velik ego dobra stvar. Čeprav – verjetno in predvsem zase – zmaguje.
Na koncu koncev tako lahko svetujem le sebi. Prijaznost, uvidevnost in dobra vzgoja so me v zadnjem času stali nekaj sivih las, pogrizenih nohtov in neprespanih noči, prinesle pa niso nobene zmage. Zato – hvala lepa, prijaznost je fina stvar, če si za cilj ne zastaviš zmage. Športne, politične ali osebne. Športniki in politiki bi si jo morali, mi, smrtniki, pa jo – hočemo. Vsaj nekateri.
ob 4:39
Ne morem se strinjat okoli tega z Vujačičem in Katančeve repke…
Vujačič je, ne glede na to, da igra v NBA, dokaj povprečen košarkar (takih v NBA igra kar nekaj). Od njega je v SLO reprezentanci toliko boljših, da se lahko sestavi prva peterka brez njega – vendar bi ga neumni Zdovc lahko pustil vsaj za na klop, glede na to, da je Vujo koliko-toliko saniral svojo poškodbo. Ali je Vujo letel zaradi ega ali zato, ker je Zdovc neumen in je res to, da se se zaradi odsotnosti s treningov pač ni vklopil v ekipo, kot bi bilo zaželjeno, pa lahko (še vedno) samo ugibamo.
Tako da ta “ego teorija” stoji na rahlih temeljih, kvaliteta Vujačiča pa ni taka, kot se opeva.
Glede reprezentance. Ekstra nadut je bil zgolj Zahovič, ostalo je verjetno plod Katančevega načina dela in njegove motivacije igralcev in sestava koherentne ekipe, ki je dihala kot eno. Tista ekipa ni toliko gorela na ego kot na čisti fanatizem, ko so videli, da so le še korak od cilja… In po moje ne gre torej za par norcev, dobro, Zahoviču bi lahko ob bok postavili še kakšnega Pavlina, ampak Zahovičev ego deluje bolj v smislu – jaz sem glavni v tej ekipi, meni se morajo podredit vsi – tisto “zmagali bomo” pa pride zgolj v paketu s to prejšnjo “zahtevo”. Vsaj tako je zgledalo heh
Katancu se je selektorska in druga mesta ponujalo, vendar je imel druge opravke (makedonijo, zdaj dubaj), takrat, ko se mu pa zadeve ne ponudi, so pa v igri zakulisne zadeve, ker je SLO nogometna scena pokvarjena do amena… vsaj kar se funkcionarjev tiče, ki bi jih postavil v vrsto in dal streljat. profiterji pofukani… trpi šport zaradi lastnih interesov.
in verjamem, da basket reprezentanca verjame vase (že od samega začetka te kampanje pa v reprezentanco verjame tudi večina javnosti), pa v njej ni egomanijakov (dobro, morda kak Brezec, ki je lahko nekakšen poster boy za tistega tvojega športnika z ameriško energijo, ki se tolče po prsih in to :))
naslov je super, vendar je ponavadi tako… športniki pri nas lahko verjamejo vase in vse, in saj so športniki, verjetno ne hodijo na prvenstva z belimi zastavami (no ja, nekateri že… je kdo rekel ROVAN?), javnost pa je tista, ki v športnike ponavadi NE verjame. pred tekmo z anglijo je bilo možno med vrsticami slišat samo zadeve v stilu “samo da se ne osramotimo s kakim velikim porazom”… reprezentanca pa je odigrala še kar dobro, nad pričakovanji… večja možnost uspeha pa je seveda, če cela država verjame v uspeh, ker športniki verjetno še kako občutijo, če jih ponesejo sodržavljani… če VSE verjame v tvoj uspeh… verjamem, da to človeka še dodatno napumpa in ga pripravi do tega, da iz sebe iztisne vse.
glede kozmusa bi lahko odprli nove stare debate…. tako da bom kar zaključil.
ob 8:36
Kolikor razumem samo sebe, nisem (vsaj ne namerno) nikjer govorila o Vujačičevi kvaliteti. To se lahko razume zgolj v kontekstu družbe (Kozmus), v katero sem ga uvrstila. Tip ima blazen ego, kar je več kot očitno, če prebereš njegov blog ob vrnitvi v Ameriko.
In to je še vedno moja poanta, razširjena na celotno Slovenijo, slovenski šport, politiko in ljudi (vse z izjemami, ki vedno obstajajo) – nimamo jajc, nimamo samozavesti, nimamo pravega pristopa. Srčno upam, da me košarkaši takoj prepričajo, kako zelo neumna sem in kako nimam pojma o ničemer, a to ne spremeni dejstva, da je moj kavč še vedno pogrizen od zadnjega EP in tekme z Grki in da prenosov tekm fuzbal reprezentance ne spremljam več od tekme S. Irska – Slovenija.
*egu si ti bolje rekel – fanatizem. Nekaj pač, kar te žene naprej, ti daje energijo, nekaj, karkoli … samo ne – Cvetje v jeseni:))
ob 9:33
zakaj govorim o kvaliteti pri vujačiču (in vem, da sebe razumeš pravilno, ti si pisala :))) – ekstremna kvaliteta do določene mere upravičuje ego. Vujačiča so pri Lakersih verjetno tako oprali, da ima to “zmagovalno” mentaliteto, ki pa pri slovencih izpade kot blazen ego – ne vem, sam nisem dobil tega občutka ob prebiranju izjave ki jo je dal ob vrnitvi v ameriko…
športniki IMAJO JAJCA, IMAJO SAMOZAVEST – saj so športniki, jebemu, in kot sem napisal, ne verjamem da odhajajo na tekmovanja z belo zastavo, vendar ljudje okoli njih, celotna Slovenija pogosto oz. večinoma ne verjame v njihov uspeh. razen morda strokovnega štaba.
še tako dober in vase prepričan športnik pa se včasih userje uspeha, včasih pa je nasprotnik enostavno predober, včasih nimaš sreče, čeprav še tako močno verjameš… enostavno ne verjamem, da niso verjeli v uspeh proti Grčiji, pač zmanjkalo jim je sreče ali kaj vem.
fanatizem pa v veliki meri fašeš, ko te podpirajo VSI. ko vidiš da so VSI za tabo, mediji, ljudje, da vsi verjamejo v tvoj uspeh, nekako se ti potem vse zdi bolj realno, bolj dosegljivo…
ob 9:34
aja, recimo ne verjamem, da so neke bistvene razlike v mentaliteti med našimi in hrvaškimi, srbskimi športniki… vendar tam pogledaš, kako jih ljudje fanatično podpirajo… to je razlika ;)
ob 17:29
Fetalij ima prav in nima prav.
Moti se v tem, da ni razlike v mentaliteti med slovenskimi in in balkanskimi športniki. Razlika je v tem, da takrat, ko so Grki začeli topiti prednost in so nas dobili, so se našim zatresle hlače in roke. Pri Hrvatih, Srbih, Šiptarjih, Bogarih … bi pa en enostavno vzel žogo v roke in zadel tisto trojko, ki bi ustavila niz. Hkrati pa bi ob tem še užival in pumpal svoj ego …
Pa saj ta tekma ni osamljeni primer, tako zgubljenih ključnih srečanj je polna naša košarkarska (tudi nogometna) zgodovina …
Fetalij pa ima prav glede Vujačiča. On je enostavno preslab za slovensko reprezentanco. Mogoče ne za med 12, zanesljivo pa za prvih osem. In Zdovc je pravilno ocenil, da bi mu kot 9, 10, 11, ali 12 igralec z užaljenostjo svojega ega prinesel več škode kot koristi…
Njegova odločitev je zato bila pravilna..
…S, sicer pa te je lepo videt spet med živimi … (pa pazi zobe in kavč v tednu, ki pride.. ;) )
ob 17:58
Hm, če prav razumem, je Vujačić dovolj dober za sedmega/osmega igralca prvakov lige NBA, ni pa dovolj dober za slovensko reprezentanco.
Lansko sezono je v osemdesetih tekmah v povprečju igral 16 minut na tekmo, menjal pa je Bryanta, enega najboljših igralcev v ligi. Zaupa mu torej tudi trener z največ NBA lovorikami v zgodovini lige, ne pa tudi naš pod nosom mokri Zdovc.
Po moje se pa takih igralcev ne skensla kar tako brezveze.
ob 18:12
pris, Vujačič je bil dober leta 2007 ali leta 2008, ko je imel “contract year” in je imel povprečje nekaj čez 8 točk, če se ne motim. zadnjo sezono ali dve pa ne blesti ravno, ima pa srečo, ker LA nima nekih blaznih zamenjav za Bryanta. za slovensko reprezentanco je dober, venda ne TAKO ZELO DOBER. za prvo peterko definitivno ni.
kakor sem rekel, lahko bi ga pustil vsaj na klopi. vujo je bil pripravljen tudi na to vlogo, če sem dobro razbral iz dogajanja…
ob 19:07
Vujačić je dovolj dober za redni del sezone NBA, ko je na prvem mestu show in se točke štejejo v prodanih hamburgerjih, ko pa gre zares v playoffu, pa praktično ne igra.
Igralsko vlogo, ki jo pa ima v Lakersih, pa lahko opravlja toliko košarkarjev, da jih z lopato mečejo… njegovo mesto v tej ekipi je en velik privilegij.
Sicer pa priznam, da sem kljub vsemu tudi sam od njega pričakoval več. Ampak kdor ga je gledal na parketu te pripravljalne tekme in se vsaj malo spozna na košarko, je lahko videl, da je dva nivoja pod vsemi… Tako, da me v končni fazi poteza Zdovca sploh ni začudila.
ob 20:14
Koliko je pa bil rezultat? 1:0, 2:0, 3:0, ??
Da so izgubili, v to ne dvomim (po napisanem, pa niti pričakoval ne bi, saj se Slovenci v en nogomet silijo, kar seveda ne more dati rezultatov). Enako, kot že desetletja ne želimo verjeti (no, ne želijo), da pač nismo glasbeni narod. In tako se leto za letom pošiljajo ekipe glasbenih podpovprečnežev v/na Eurosong ipd…In folk mora gledat te naše revčeke tam (vsaj 10 let tega že ne gledam več), ki niti za vaško veselico niso. Osebno me je kar sram. Ja.
ob 7:28
polde, 2:1 (angleži so en gol dosegli s šenkane 11m)
Slovenija je igrala DOBRO, sam sem bil presenečen, s tako igro se bi lahko kosali tudi s Hrvaško recimo (sploh če pogledamo, kaj so Hrvati delali proti Belorusom…)…
V nogomet se nikakor ne silijo, po nekem času je ekipa sestavljena iz posameznikov, ki nimajo neopaznih vlog v svojih klubih, tako da ne vem, od kje tebi ideja, da se v nogomet silijo. Vendar ti gre oprostit za mnenje, ker je očitno, da zadev ne spremljaš ;)
ob 8:37
Glede naših predragih poslancev, zakaj bi se pa oni mogli pretegnit, če pa dobijo plačo če so na seji ali pa doma? Pa še ko niso več poslanci še vedno dobivajo plačo. Jaz bi na njihovem mestu tudi 2x premislil, preden bi šel na sejo, preden bi tam kaj rekel…
ob 11:38
Vezano na naslov…
No, naš junior je začel kolesarit brez pomožnih koleščkov in mu skos isto govorim. Če boš oviro gledal, se boš v oviro zaletel. Saj se da nekakšna analogija potegnit. Teme prispevka pa ne morem komentirati drugače, kot pa: I could’t care less. Mislim, zanimanje za fuzbal pa to …
ob 14:52
OK…evo post festum se javljam.
Meni je edino jasno tole:
1. Vuja je dovolj dober za slovensko repko. To se je lepo pokazalo včeraj proti Špancem, ko Domen Lorbek ni bil pravi.
2. Vujačić je prišel slabo pripravljen v Slovenijo in ga je res zasral s časom objave in vsebino izjave za medije.
3. Na forumih je bilo moč zaslediti, da je nekdo v slovenski repki precej pripomogel k temu, da Saša ni potoval na EP.
4. Zdovc in Vuja bi lahko lepše stvar uredila. Skličeš konferenco in obrazložiš stvari.
5. Slovenija me do sedaj na EP ni preveč pozitivno presenetila. Vedel sem, da so ogromno ‘orožja’ skrivali na pripravljalnih tekmah.
6. Prave tekme se začnejo ta vikend. Do sedaj je bilo lih tako kot neka predjed.
7. Proti Srbom se je Sloveniji veliko stvari poklopilo. Ne vem, če bo Slovenija še kdaj tako dobro metala iz igre. Naslednjič proti Srbiji ne bodo zmagali. Ker se bo aktiviral tudi Ubica:http://www.youtube.com/watch?v=ZLJeoz0iYKU
7.1 Srbija je prišla na tekmo popolnoma nemotivirana in fizično izčrpana.
7.2 Srbija ima najmlajšo ekipo na EP. POvprečje baje 22 let. V bistvu so vsi sovrstniki Klobučarja. Če kdo spremlja mladinska tekmovanja ve točno kako so ‘harali’ Srbi na EP v Novi Gorici pred 2(?) leti. Veste kdo je dvignil pokal evropskega prvaka takrat.? Kapetan tiste repke Tepić. Tista ekipa je za malico pojedla vse sovrstnike. In precejšenj del tiste ekipe igra zdaj na EP.
V srbski repki je tudi eden največjih mladih talentov Evrope..Bjelica…visok je 209 cm (http://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%9D%D0%B5%D0%BC%D0%B0%D1%9A%D0%B0_%D0%91%D1%98%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%86%D0%B0) in ima neverjeten občutek za vodenje žoge, šut,…
8. V slovenski repki izstopata le Goran Dragić in Erazem Lorbek. Ostali igrajo tako kot se od njih pričakuje. Mogoče bi še Nachbar lahko kaj pokazal. Fant je še vedno daleč od prave nekdanje forme.
ob 18:47
Greva na pivo.
ob 14:49
Hvala ker si me črtala iz Berem jih…rubrike
ob 11:48
Neučakano pričakujem nadaljevanje. Vujačić je pa kmet. In to zarrukan.
ob 19:34
@Tibor; Fajn so me demantiral fantje, priznam, tko da – pride tudi skesano nadaljevanje …. enkrat do junija:))