strah me je, da ne bom nikoli sigurna, da imam ob sebi tistega moškega, za katerega vem, da se mi prilega po mojih kriterijih…v bistvu, da ne bom ljubila&bila ljubljena hkrati.

Tehnicisti razlagajo, da je marsikater čustve pojav v življenju povezano z adrenalinom, endorfini in serotonini. Strahovi taki in drugačni. Blaženosti take in drugačne. Čustva, bolečina, strah, milina. Bojda celo pred smrtjo telo samo sebe drogira, v zadnjih stadijih, da je prehod v drugačno stanje čimlažji … No, ne bi vedel, še nisem umrl, razen la petite morte. :-)

@Ipsilon, srce … ne izzivaj;) Gremo na pivo … naslednji vikend!

@Alcessa: Apatija je no go – ne glede na leta. Vseeno se tu pa tam zgodi, te prime za vrat, nežno objame … in potem stiska, nekaj časa, dokler se je tako ali drugače ne otreseš. Dokler ne gre za ‘trajno stanje duha’, je čisto koristna. Spomni te, česa nočeš:)

@Kofi: Mogoče pa bi sredi junija nehalo scat, če bi se Trontelj kam spotaknil:-D

@Šnuja: Za najedat se vedno kdo najde. Ni pa nujno, da se človek kljub temu ne počuti osamljenega.

@Saška: Če ti zamujaš, potem ne vem, kaj jaz počnem … in to na – lastnem blogu;) V marketingu pa bi te zaposlila, ker me vedno hvališ:-D Čisto preveč prijazna si:-p

@Feniks: Samo norih ni strah? Nisem tako prepričana. Tu in tam mi namreč kdo očita, da sem fejst nora:-D

@Anon Imus: Zaljubljenost naj bi bila nekaj prijetnega. Baje …

Ker je bojda krhka, minljiva, ker nas lahko kratkoročno iztiri, ker imamo občutek, da smo drogirani, ker nam mede misli, naredi, da se obnašamo iracionalno ali vsaj drugače od ustaljenih vzorcev, ker se nimamo v oblasti in ker nam izmenično preklaplja obrambo in napad, fantazijo in strah, željo po nečem in beg od tega.