Evo ga, božič. Na MTV-ju se (oh, surprise, surprise) vrti komad Last Christmas, Wham, ki me vedno vrže na božični večer pred parimi leti, ko je moja takratna zveza komajda še držala skupaj. In na božični večer, ko naj bi ljudje odpuščali, vse razumeli, bili strašno prijazni in dobro nahranjeni, sem jaz tlačila hrano v hladilnik.
Nisem bila najboljše volje, vedela sem, da sta bila s ‘prijateljico’ spet skupaj, ampak nekako – na božični dan se ne ukvarjamo z neprijetnimi stvarmi. Tam, na zgornji polici sem ju zagledala. Kisla smetana in majoneza, ena ob drugi. Brezzvezna fora, a meni je obrnila želodec. V petih letih skupnega življenja je bilo toliko zapovedi in prepovedi, toliko omejitev, nekaterih celo tako zelo bizarnih, kot je – majoneze in kisle smetane ne uporabljamo. Nikoli, nikdar, fuj, fej.
Nekako se sprijazniš. Z neuporabo kisle smetane, z ignoriranjem prijateljev zavoljo ljubega miru, z odsotnostjo nežnosti, ker pač nismo vsi enako čustveni, sprijazniš se, da si veliko nimaš povedati, sprijazniš se, da imaš pač otroka in da je zavoljo tega mogoče in (takrat sem to res verjela) potrebno potrpeti marsikaj.
Potem pa se od nekje vzame neka smrklja, ga popolnoma okupira, mu postane najboljša prijateljica in čeprav ne zleze v njegovo posteljo, ga začne popolnoma spreminjati. Čustva kar naenkrat niso več tabu, skupaj se počne marsikaj, hrana s kislo smetano je boljša. V tistem drobnem trenutku, buljenju v hladilnik me je spreletelo – da v tistem filmu nimam več kaj početi. Da je tam prostor za nekoga drugega, da enostavno več ne gre.
Zaprla sem hladilnik, niti ust nisem odprla, pobrala sem svoj mali nahrbtnik, poklicala starše, se dogovorila za varstvo gospoda otroka in – pobegnila. S 500 tolarji sem se spravila na bus in odšla v Ljubljano. Zaklenila sem se v svoje malo študentsko stanovanje, na ves glas navila Jinxe in 8 dni nisem govorila z nikomer. Po osmih dnevih sem se vrnila po malega in začela znova. Sama. Niti za trenutek se nisem obračala nazaj, niti za trenutek obžalovala.
Mislim, da mu še danes ni jasno, kaj se je v tistem božičnem dnevu zgodilo, mislim, da bi se danes oba režala, če bi vedela, kako bizaren povod sem potrebovala, da sem končala najino agonijo. Onadva sta še vedno skupaj, videti sta srečna in verjetno si kislo smetano mažeta tudi na kruh. Jaz še vedno diham. Na vsa pljuča. Božič pa še vedno bolj slabo prenašam.
In vedno poskrbim, da tam okoli božiča sebi ali komu drugemu prav fino zatežim. Z razlogom ali brez. Če ljudje v teh dneh iščejo bližino, jaz bežim stran od njih. Mogoče sem strahopetec, mogoče si samo želim biti sama, mogoče … mogoče … mogoče.
Last Christmas se je že davno izpel. Jinxe mi je nekdo zaplenil, jaz pa sem še vedno – jaz. Ne znam iz svoje kože. Ali pa nočem. Še dobro, da je božič le enkrat na leto.
ob 11:38
Hej bejba… delim s tabo razpoloženje… jutrišnji dan bi najraje kar zbrisala.. sama imam spomine nanj, ko sem bila eno leto sama pri prijateljici, ki je iz ljubljanskega stanovanja odšla za praznike domov, meni pa dovolila, da imam vsaj za dva dni streho nad glavo. A potem sem tudi sama začela znova… in tudi streha je prišla.. Pogum šteje.
ob 11:49
Ej… samo kisla smetana na kruhu je pa čist fajn! In to čisto zares
ob 11:53
Pred devetimi leti, sem se točno v tem času psihično pripravljal, da bom novo leto (božiča nisem nikoli ne vem kaj slavil) preživel sam, v miru, pred televizijo. Pa se je čisto drugače obrnilo… ;)
ob 11:57
@Morska, sej veš – hvala;) Preživeli smo že precej božičev, tudi tega bomo. Verjetno celo tako zelo mirno kot že marsikaterega. Čeprav nismo vsi za božične večerje, hrup okoli daril pa obvezne polnočnice;)
@Homerun, gospod Otrok bi se strinjal s tabo;)
@Strojnik, življenje je polno presenečenj, ane?
ob 12:00
Dans sem ravno prave volje, da bi lahko celemu svetu pokvarla božič… sebi sem ga že uspela.
Na koncu ugotoviš, da praznovanje božiča v družbi samega sebe niti ni najslabša ideja.
ob 12:36
Verjetno ni treba govort, da že celo dopoldne na radiu poslušam same božične “uspešnice” in to, da je danes božični večer. Kako mi grejo teli dnevi na živce, a lahko že pride januar??? :)
ob 12:41
Življenje ja… Ti decemberski prazniki pa so dejansko postavljeni kot prizkušnja za človekovo potrpežljivost, smisel in osebnost. Hang in there girl ;)
ob 13:01
Draga nezlobna Zloba, tale tvoj post bom skopirala in ga poslala svakinji. Da bo tudi ona čimprej spokala svoje reči in svoji dve punčki in šla proč… na svoje… kjer bo ona lahko ONA!
ob 13:03
Mojca: Pametno, pa še dobro delo boš opravila.
ob 13:09
@mag … pokvarila božič še drugim? Potem boš samo še bolj sitna;) In ja, sami sebi smo včasih zelo dobra družba. Kot bi rekel Človek; Hang in there, girl!
@Seniorita; Januar naj še malo počaka. Če nič drugega prazniki pomenijo fraj dneve;)
@Človek, deliva kak filing? Ne vem, tvoje zadnje objave so mi nekak pisane na kožo … no filinge. Pa ne vem, a je to dobro ali ne?;)
@Mojca, ne vem, če bo moja izkušnja pomagala, bom pa vesela, če bo. Dejstvo je, da smo mame preveč ‘odvisne’ od zvez, v katerih živimo (smo živele) in da se težko odločimo za korak stran, korak, ki pa nam dolgoročno reši življenje.
ob 13:24
Za vse je razlog… tudi za prijateljico, ki se je nenadoma prikazala, kot tudi kislo smetano…. še vedno živiš, torej so bile posledice znosne
Mogoče si res strahopetec, mogoče pa samo ne veš kaj bi rada….
Imej lep božič, kjerkoli in s komerkoli
ob 13:24
Zloba delimo delimo, kako pa ne bi, če nam pa vsiljujejo :) Močno masovna energija tega običaja nam tistim, ki ne kupujemo v trgovini za celo družino, ki ne zavijamo daril, ki se ne bomo posedli okoli mize zvečer, da delamo nekaj narobe. Vsiljujejo nam misli s kamini v sneženih hribih, radujejo se, ker očitno je vse skupaj dovolj in pomembno zgolj en teden v letu…
Aja pa dobro je to dobro ;)
ob 13:30
hvala! ne veš zakaj, a ne? ko se končno vidiva boš že zvedela, do takrat pa preživi te dni kakor najbolje zmoreš.
gospa božičkova
ob 13:39
Prav občudujem ljudi, ki znajo situacijo tako presekati. Tako doro sem poznala svet omejitev, zapovedi itd., da dandanes niti verjeti ne morem.
Ampak če si takrat znala narediti nekah tako pogumnega, tudi danes ne pusti, da bi ti stvari izpred večih let pokvarile božič ali kateri koli drug dan. Imej se lepo! Pa gospod otrok tudi! saj se verjetno že ima, kaj?
ob 13:49
@Aljaž, vem. Za vsako stvar obstaja razlog in vsi si svoje razloge sami ‘navlečemo’ v živjenje, čeprav si tega v nekem trenutku ne zmoremo priznati.
@Človek, važno, da se ne damo;) (Pa čeprav pol jamramo po blogih;)
@Chiara, res ne vem. Bi pa rada izvedela;)
@1danica, ne bom, obljubim. Gospod otrok pa se me je (v svoje največje zadovoljstvo) do nadaljnjega odrekel. Stari starši so še vedno zakon, ki mu starši težko konkuriramo;)
ob 13:51
Zloba, ti pa strahopetec? :) veliko poguma je potrebno že za to, da zliješ ves ta žolč na blog ….
ti Človek, si mi pa z zadnjim komentarjem lepo besede z jezika pobral ;)
kako osamljeno se lahko človek šele počuti, ko je dejansko obdan z vsem tem kvazi praznovanjem, ki ga sam “prezira” in se nima kam umaknit …
ob 13:52
Oja, Pokahontas. Tudi jaz;)
ob 13:53
Zloba mal jamranja nas dela bolj ˝čoveške˝ :D
ob 14:01
lohk bi si dala fsaj keri hevimetal…
ob 14:03
Sam sem še malo po starem, božič gre nekako mimo ne da bi ga prav zaznal. Silvestrovo je tisto, ki me zvija, ampak ga tudi nekako prebrcam.
Sicer pa mi najbrž ni treba za vsako ceno vlačiti v svoje življenje nekoga samo zato, da ne brcam sam. Tu in tam sicer srečam kakšno kvalitetno ribo ampak kaj, ko spadam med suhozemce in bi se tam najbrž utopil.
So pa tu prijateljice s katerimi sicer ne delim ne postelje ne kislosmetanovske filozofjije, zgolj kakšno kavo ali izjemoma pivo, kar je zato toliko bolj dragoceno.
Pa naj bo tako.
ob 14:07
Odrekel? Upam, da je tole vsaj malo v navednicah.
ob 14:08
aja, kdje je gdje pa potem še tole zbriši
ob 14:20
@Človek, točno to. Ne razumem ljudi, ki si ne upajo priznati, da imamo vsi svoje slabe trenutke, slabe dneve. Dokler niso meseci, leta ali kar celo življenje, se mi s tem ne zdi čisto nič narobe.
@Josko, tudi to pride na vrsto;)
@Feniks, hvala, popravljeno. Sem večkrat preverila, pojavljata se obe varianti, pa sem se odločila za bolj ’slovensko’. Napaka;) Kislosmetanska filozofija? Metafora, mogoče;)
@1danica; Seveda je v navednicah. Počitnice, praznike in ostale proste dni želi gospod Otrok preživljati pri starih starših, ker tam neskončno uživa. Jaz pa tudi ne protestiram, ko in če imam kak dan samo zase;)
ob 14:22
@josko: http://www.youtube.com/watch?v=yzxLBdkN7OI
ob 14:27
Benti, s temi asociacijami je pa res hudič. Prav zares upam, da je tudi zate kje v koledarju kak praznik, ki se ga veseliš….ali pa kak navaden dan! lp
ob 15:34
@Likard, itak. Večina dni je takih, prazniki gor ali dol;)
ob 15:58
vsaka stvar, ki se nam prvi trenutek zdi slaba, se pozneje izkaže, da ima v svoji biti več pozitivne kali.
sploh pa pri tebi, ki si se znala in zmogla izolirati, prestaviti v drug film in zaživeti na novo, na polno.
morda bi bila še zdaj v neki čudni agoniji, trpeča in zatirana.
hvala ti rudi za tvoj čudoviti čut zapisovanja.
mnogim odpiraš oči in … srca
ob 16:22
Lažje mi je popravljati pri tebi kot pri meni, ker je bistveno manj dela. Na koncu je rezultat najinega skupnega truda prav občudovanja vreden.
Potem si pa rečem:”No, tole si pa res lepo uredil. Res, da je Zloba malo pomagala, ampak brez mene pa vsega skupaj ne bi bilo.” ;)
ob 16:36
@Ramlak, ja, običajno je najtežje narediti prvi korak. Ljudje pač ne maramo sprememb in se jih bojimo. Bojimo se, da ne bomo zmogli, da ne bo boljše ali enostavno – da nismo vredni. Ko pa končno zakorakamo v prihodnost, vidimo, da so stvari lahko enostavne, da spremembe ne grizejo, da smo še vedno lahko srečni in zadovoljni.
In tebi hvala … Za tvoje besede;)
@Feniks, zadnje čase si malo površen. Dopustil si celo to, da sem božič pisala z veliko:-P (Še dobro, da vsaj jaz sledim;)
ob 18:08
Hja, nisem bil pozoren in sem mislil, da pišeš o Voščenki. :P
ob 18:48
zloba…ne pozabit….prprav un pirček…štacune so ž zaprte…katja prihaja… ;) boš vidla en prijazen predbožični večer..weeeehaaaaaa
ob 18:57
@Feniks, površnost ni lepa čednost;)
@Katja, upam, da imaš rada Laško;)
ob 20:26
Prazniki na zapoved : ko se spodobi naj bi bili vsi nasmejani in se imeli radi zato, ker se pač tako spodobi!
Tudi meni nič kaj ne diši to praznikovanje na zapoved. Prazniki že prazniki, zaradi prostih dni juhej, pa ker lahko malce izprežeš in si dan organiziraš po svoje ampak da bi bil samo “zapovedani” način preživljanja praznika ( družinska večerja, obisk polnočnice,…. ) pravi- ne, s tem se nikoli nisem in se tudi ne bom strinjala! Pa čeprav zaradi tega morda kdaj izpadem macle čudna v določenem krogu ljudi.
Tvoje besede da si mislila, da mora to zato tako biti ker imaš pač otroka pa so ŽAL tolikokrat resnične in močno prisotne, seveda na škodo NJE otrok tako dostikrat služi za “nabijanje občutka krivde” oziroma je dober vzvod za “neizsiljeno podrejenostž”!!
Bravo Zloba in tako naprej. Kot vidiš v svojem razmišljanju nikakor nisi osamljena …
ob 22:25
Kot bi rekel Miha Mazzini, slovenski junak je cincajoči junak….Ti pa odrežeš, pa to je zanikanje lastne identitete. Ampak, vseeno, občudujem tvojo moč in pogum ki ga kažeš ob plezanju čez ovire življenja, četudi so klini zelo narazen in mišice trzajo v strahu pred padcem…ane;)
ob 22:38
Strojnik midva bi lohk delala za isteem strojem …
ob 22:45
tokrat sem s tabo 10000% :) (saj sem tud sicer lahko, ampak kar se te teme tiče thumbs up & Co.)
objem in dva. najbolj iskreno, ker sem dans zvecer bila tud zlo iskrena z mamo in ona do mene…na nek bizaren nacin….in pol sem lazje zadihala, ceprav sem v krcu ze par dni…
saj bo. bo, bo.
čaooos
ne maram Last Christmasa, z Jinxi si tud samo pomaham od daleč :)))), ampak Ta komad mi res seze v srciko: idem tamo gde je vse po mooooooooooooooooom!
ob 23:59
jest bi tudi 1lasko…
ob 9:18
@Quercus, saj veš … po klinih plezam le takrat, ko vem, da ne bom padla. Ko se čutim dovolj močno ali ko je ob meni nekdo, ki me bo ujel;)
(Čeprav je ura pozna in plaz ogromen;)
@Ana, thx. Smo preživeli. V resnici je bilo zelo fajn in zelo nebožično;)
@Pjosko … prepozno. Uničili smo vse zaloge.
ob 13:02
kisla smetana ima eno tako, prav fajn lastnost: v sili jo lahko primeš in z vso silo nabiješ ob steno.
ob 15:12
izgleda, da je v ponesrečeni vezi na koncu vedno dovolj neka bizarna malenkost, ki te dokončno strezni. samo ne vam, a gre za naključje, ali se res na kraju vse zlomi pri hrani (ljubezen gre skozi želodec in to?). pri tebi je bila pika na i kisla smetana, pri meni pa makova štručka… ampak to je že druga zgodba – mogoče ji namenim čisto svoj zapis. ampak ne danes. božični čas je, kljub frontam na vseh področjih, namreč preživel vojno in ostal nedotaknjen. naj tako ostane… želim vama srečen božič in praznike in to. ampak ne tiste s poceni buteljkami in osladnimi čestitkami, temveč tisti drugi, z domačimi piškoti in smehom, ko se odpirajo darila ;)
ob 16:56
Pa za božič se pije samo union – laško pa za veliko noč :)
ob 9:36
@359, na tovrstne oblike kisle smetane še nisem pomislila. Se mi pa dozdeva, da bi znale biti hudo praktične;)
@Sosed, makova štručka? Naj nastane zapis, jaz se s to kislo smetano že malo trapasto počutim;) Hvala za dobre želje. Sicer brez domačih piškotov in tudi darila nosi šele dedek Mraz, ampak vse ostalo – je bilo in je – nadvse praznično;)
@SIR, za božič, za novo leto, dan kulture in Marijino vnebovzetje – Laško. Hvala.
ob 16:44
no, pa je nastal. zapis namreč. sicer je scenarij malo drugačen kot tvoj, ampak poanta je pa tu nekje. :)
ob 19:00
Zloba, si me spomnila, kako smo zapirali vrata od avta (v garaži!) na prvi slišni “TK”, tako da se jih ni dalo odpreti in s tem pazili na gumijasta tesnila, da ne bi preperela. Pet let, auuu.
Aja, in nisem smela oponašat aviona, ne helikopterja, ob poskusu oponašanja kuhinjskega mikserja mu je pa izbilo dno. Sredi ceste se dobila žig NEPRIMERNA :-).
ob 13:10
@Sosed, prebrano takoj ob nastanku. Kot sem že pri tebi napisala … Hvala!
@Pika, bemti sveca, sem mislila, da smo bili mi čudni, kar se tehnike tiče. Na nekaj 100 km dolgi poti se nismo smeli ustavljati in ugašati avtomobila. Nekaj v zvezi z obrabo motorja, štetjem vžigov in porabo goriva. Pojma nimam, ti rečem, je bil pa poseben projekt iti z leto dni starim mulcem recimo v Split. Še dobro, da sem tudi jaz nekje vmes raje postala neprimerna;)
Ampak helikopterja pa ne znam oponašat:-D
ob 20:03
@Zloba,demonstriram drugič. Ali nekje sredi neprehodnega gozda ali s kakim kozarčkom (pre)več ;-).
ob 12:16
Hvala bogu da je konec božiča, konec silvestrovega in da je končno drugi januar, ki je še vedno popolnoma brezvezen dan. Končno se celo veselim, da grem jutri v službo.