Včeraj sem nekoliko presenečeno ugotovila, da na Univerzi v Ljubljani gostuje nihče drug kot – Umberto Eco, filozof, semiotik, medievalist, širši javnosti poznan predvsem kot avtor romana Ime rože. Glede na ves pomp okoli drugih bolj ali manj eminentnih gostov, ki obiščejo Slovenijo, me je kar malo šokiralo, kako potiho se je zgodila podelitev častnega doktorata simpatičnemu gospodu, a na koncu koncev so nam mediji vseeno postregli z nekaj zanimivimi izjavami tega pisca.
Mene sta najbolj nasmejali dve (navajam po spominu): ‘Edini, ki mislijo, da so bralci neumni, so založniki’ ter ‘ Ko napišeš knjigo, te je lahko strah dvojega; Da jo bo prebralo dvesto ljudi ali da boš postal slaven.’ Potem pa se je gospod Eco lotil fenomena sodobnega časa, s katerim se ukvarjamo vsi, interneta. Po njegovem je to ena največjih pridobitev našega časa, a hkrati tudi ena največjih groženj – saj ob uporabi interneta tvegamo, da se ‘naši možgani spremenijo v mezgo’.
Gospod Eco je svojo trditev razložil s tem, da kot strokovnjak na določenih področjih lahko pogosto in brez kakršnihkoli predsodkov uporablja internet. Njegovo znanje mu omogoča, da loči zanič spletne strani od dobrih, da ve, kateri viri informacij so zanesljivi in kateri ne, skratka, njegovo znanje mu omogoča, da loči zrnje od plev. Takoj, ko gre za področje, ki mu ni tako zelo poznano, pa je internetu prepuščen na milost in nemilost; Verodostojnosti podatkov se ne da preveriti, kredibilnosti vira prav tako ne.
V največji nevarnosti so predvsem mladi. Ti, jasno, niso strokovnjaki prav na nobenem področju, a internet jim vseeno predstavlja neskončen vir informacij, med katerimi so seveda tudi nepreverjene, nezanesljive in včasih celo napačne. Seveda sem vse skupaj takoj preslikala na gospoda otroka, ki se dejansko preveč zanaša na internet. Čeprav redno prebira razno razne enciklopedije (in hodi z njimi spat:), ima najraje internet. Stric Google je popoln vir informacij in namigov, teta Wikipedia pa pride prav, ko je potrebno napisati kakšno seminarsko. Šele potem, ko mati ‘skočijo v luft’, gremo nazaj prebirati knjige in kaj iz njih prepisati, a še vedno je najbolj praktična stvar – internet.
Še več, mirno lahko zatrdim, da generacija gospoda otroka (beri 10 let +) bolj verjame internetu kot učiteljem. Z njimi so se pripravljeni prepirati za vsako malenkost, dokazovati njihovo zmoto, se zanašati na podatke, ki jih imajo v glavi in biti strašno kritični. Internet pa je vsemogočen. Z njim se ne da preprirati in ker je tako čudovito izčrpen, se v njegovo nezmotljivost pač ne dvomi.
Starši velikokrat kričimo zaradi neprimernih vsebin, ki so otrokom prosto dostopne na spletu, malo manj pa razmišljamo o tem, da tudi brskanje po bolj ali manj ‘strokovnih’ in primernih vsebinah ni nujno najbolj pametno početje. Če otrok gleda slike ‘nagih bab’, bomo vsi pokonci, a na internetu otrok najde še marsikaj. Poleg napačnih infomacij tudi zanimive posplošitve, zavajanja, pristransko poročanje, napeljevanje k nasilju (pa ne nujno v obliki slik, filmov in igric), podpihovanje sovraštva, neprimeren humor … Celo poplavo vsebin, mogoče malce bolj prikritih, kot so ‘nage babe’, a v marsikateem primeru še vedno zelo škodljivih.
Ko je gospod otrok včeraj ujel Ecovo izjavo o spreminjanju možganov v mezgo, je seveda zahteval pojasnilo in sledila je dolga debata okoli tega, kako nastaja Wikipedia, kdo stoji za Googlom, kako veš, da na njegovi priljubljeni kemijsko-pirotehnični strani držijo vse informacije, koliko se lahko zaneseš na forume in kako veš, ali je res to, kar piše na raznih informativnih portalih. Po predolgem zaslišanju, zbiranju argumentov in dokazovanju napak sem bila povsem izčrpana. Mali pa seveda precej nezadovoljen, ker sem mu nekoliko načela neomajno vero v računalnike in vse, kar je z njimi povezano. Še huje, učiteljem sem vrnila čisto malo kredibilnosti, kar je bilo skoraj nepredstavljivo.
Na koncu koncev sva bila oba utrujena od debate. Gospod otrok je preventivno v roke vzel eno od svojih ‘vesoljskih knjig’, jaz pa sem se odločila, da bom naslednjič, še preden bom začela naporno debato, na internetu preverila, ali že obstajajo kaki zbrani odgovori. Saj veste, preveč razmišljanja škodi;)
ob 9:37
Ampak nage babe so vseeno najbolj škodljive.
ob 9:46
Pri otrocij je problem že količina podatkov, saj jih praviloma dobijo več, kot so jih sposobni predelati. Moj g.sin je malenkost mlajši in ravno tako melje knjige (na internet ga zaenkrat ne spustim prepogosto), je zadnjič v knjižnici hotel vzeti nek učbenik fizike, katerega niti pod razno, ne more razumeti. Bojim se, da bo zaradi preveč nerazumljivih podatkov izgubil veselje do učenja…
ob 9:49
He he, Dinozaver, kaj pa nagi dedci?
@Strojnik: Mulci žrejo tovrstne knjige, naš si že od prvega razreda naprej sposoja meni povsem neprimerne naslove – ne leposlovja, ampak strokovno literaturo. A kaj naj mu rečem, ko pride domov z učbenikom kemije za sedmi razred? Ne, to pa ne smeš?
ob 9:54
Ja, internet je idealna platforma za manipulacijo. Ampak po drugi strani so knjige ranljive na iste stvari, čeprav v manjši meri. Največ, kar se lahko naučiš, je to, da znaš kritično presoditi, katerim informacijam lahko zaupaš in katerim ne. In da lahko tisto, v kar nisi prepričan, da je res in točno, enostavno pozabiš, kot da nikjer ne piše…
ob 9:55
Preostane ti to, kar meni. Najprej predelati snov (vsaj jaz sem večino pozabil), jo prevesti na njemu razumljiv nivo in jezik in čakati naslednje vprašanje. Probaj manj kot pet letnemu otroku razložit, zakaj zrak čutiš, vidiš ga pa ne… :)
ob 10:00
Nage Babe so čisto miroljubno pleme nekje v Indiji. Menda, mogoče pa zavajam in mi možgani že dišijo po pici.
ob 10:07
Oprosti feniks, ampak tu si pa mimo pihnil. Nage Babe niso iz Indije, ampak iz centralne Amerike.
ob 10:15
Internet je neke vrste preslikava resničnega življenja: tudi tu marsikdo reče marsikaj, pa niti slučajno vsega ne razumemo ali smemo verjeti. Tudi za knjige pravzaprav velja isto. Pravzaprav smo ljudje stalno in na več področjih premalo/preveč/napačno informirani… Mogoče ni slabo, da se tega ves čas zavedamo in v tem stanju stalne suboptimalne informiranosti (in s tem znanja) informacije vztrajno iščemo še naprej in po več kanalih.
Česar jaz nikakor ne razumem, je: zakaj je obisk Umberta Eca minil tako neopazno?!?!?
ob 10:15
Zakaj se meni Nage Babe predvsem … rima na Buba Švabe??
ob 10:17
@Alcessa, če ti to uspe ugotovit, mi prosim, sporoči. Ker Umberto Eco si zasluži vsaj toliko pompa, kolikor ga je bilo recimo okoli Naomi Cambell pa Paula Coelha.
ob 10:30
Nagi dedci? Tega sploh ni na netu.
ob 10:36
Uh, dobra tema. Jaz imam pri pridobivanju informacij neverjetno srečo (ali pa nesrečo), da imam selektiven spomin in tako silno moč pozabljanja, da me včasih ljudje zato precej grdo gledajo. Vem pa, da niso vsi taki in da ne samo gospoda otroci – tudi odrasli pobirajo/mo po netu tisoč neumnosti na dan.
Spomnila sem se kos vica o dveh piščancih, ki sta šla pred mesnico gledat nage kure v izložbo. Žal se ne spomnim celega. ;)
ob 10:44
@Dinozaver; Vse se najde, če se hoče. Celo na blogih;)
@Nataša; Polovica vica??? Zelo duhovito:-D
ob 11:51
@Nataša: ta je pa podobna tistemu o dveh slepcih, ki hodita pred ribarnico babe pecat… ampak mislim, da to nima dosti skupnega z zlobinim postom :)
ob 12:27
Zloba: mislim, da se odgovor skriva tudi v prvem stavku tega posta
ob 13:16
Ja, zanesemo se lahko edino na knjige, kajti na internetu so informacije preveč nezanesljive – ampak tudi v knjigah marsikaj narobe piše.
ob 13:22
Otrokom se pogosto zdi, da imajo moderno tehnologijo v malem prstu, mi (učitelji) pa nimamo pojma, starši pa kakor kdo. Oni so pa mački, ker z mobijem znajo fotografirati in potem slikco poslati, pogovarjati se na messengerju, namestiti igrico in jo odigrati. Praktična uporaba kakšnega urejevalnika besedil že ni več tako pomembna. Zato je fajn včasih pokazati, da si naredil spletno stran ali pa kakšen dober power point. Takoj je laže z njimi. O internetu se je pa treba pogovarjati – tako kot o televiziji, igricah, drogi, alkoholu. Predvsem se mi zdi dobro, če znajo vsako stvar vzeti z vsaj kančkom dvoma.
ob 14:22
Dober zapis:))))
Lp, neikka.
ob 14:41
Težko je presejati, sploh če o zadevi prej ne veš ničesar, katera informacija, ki nam je na spletu prosto dostopna, je res relevantna.
Splet se resda širi, odpira in nudi obilje informacij, a v prihodnosti bo postalo pomembno, katera informacija je pravilnejša. In tukaj se bo zastonjskost in hipi community faza weba dva nula nehala. Res relevantne in preverjene informacije pa bodo postale plačljive.
ob 15:44
Ampak hipi community komponenta weba dva nula bo pa vseen ostala.
ob 15:53
Buba Švabe, zagotovo bo. Ampak se bo tudi sama izgubila v kaosu in obilju vseh mogočih instant vsebin. Prej ali slej se bo požrla sama vase, že sedaj je preveč cenena in posledično nič cenjena.
ob 16:02
@zloba: Ker že ravno omenjaš Wikipedijo.
@karmen: Vsaj na mojem področju so že plačljive. O tem sem že pisal.
ob 16:02
Ah… Internet je fajn reč. Brez interneta ni blogov. :)
Seveda pa vsaka stvar… ima dobre in slabe stvari. Internet ima žal kopico slabih… Proti katerim lahko storimo le malo.
Ampak…gospoda otroka boš pač morala nekako naučiti pravilne stvari. Vso srečo pri tem :P
PS: Vem da si se 2x peljala mimo moje bajte (dobesedno), ne da bi povedala! Shame on you! :) hehe
ob 16:09
aja, sem pozabil dodat: *v kratkem peljala mimo*
ob 18:54
@Karmen, plačljive … tako kot vse, kar je vsaj približno kvalitetnega? Jebemti kapitalizem;(
@buba … a niso hipiji izumrli kmalu po dinozavrih?
@Blazzz … Veš kolk je bajt v med Ljubljano in Tolminom??? Ampak okraske ob cesti sem pa opazila;)
ob 21:19
hehe, zloba, jaz sem imel tudi težke debate z mojim sinetom okrog tega, da pa čisto vse, kar najde na netu, pa le ne drži … zmeraj.
ob 22:37
@buba švabe Najbrž imajo tudi v Centralni Ameriki nage babe, če se slečejo seveda. :)
Sicer pa imaš tule nekaj slik iz Indije:
http://www.trekearth.com/gallery/Asia/India/photo77174.htm
Vir je zopet internet tako, da lahko podatek vzameš kot nekredibilen. ;)
ob 23:56
Točno 3,5km od spodnje idrije naprej sta samo 2 v razmaku 100m, in ta zadnja, ta velika je “moja” :)
Bejn, le pavej kodi ka se pejleš mimu fare… jel ;)
ob 7:05
@feniks: OMG! :shock: To celo res obstaja! :shock:
ob 22:16
Ja pa ne boš rekel, da do sedaj nisi videl še nobene nage babe? ;)
ob 10:39
[...] razmišljanje o internetu kot pridobitvi in hkrati grožnji je k zapisu spodbudilo Zlobo, ki je objavila enega redkih blogerskih odzivov na obisk italijanskega [...]
ob 8:03
kurc nej gre use u kurc