po nekem čudnem naključju mi je danes uspelo vstati ob pol šestih, narediti sto kilometrov do ljubljane, se nagledati zadnjih odbijačev razno raznih tovornjakov … in med prvimi priti v pisarno. kakšna radost … milina … mir …
čisto po prstih, da me ja kdo ne opazi, sem se odplazila do kavomata, si omislila belo kavo … se butnila pred računalnik ter si prižgala čik. vem … packa … v pisarni. ampak … jebi ga … še kak teden časa imam za kadilske perverzije. no, kakorkoli že … ravno se udobno namestim … da dan začnem kar se da lepo … ko se odprejo vrata … in mi uleti čistilka.
‘joj gospa …. meni je strašno žal … ampak … pomiti vam moram … pa prah pobrisati … bi bili tako zelo prijazni … pa bi se malce umaknili?’
najprej mi ni bilo jasno … kaj ona to meni … vi … pa gospa … umaknili … pišuka … saj nimam sto let … pa tudi nobena gospa nisem. slučjno sedaj tu sedim … pa izgledam strašno zapolseno in pametno … ti pa držiš metlo v rokah in me prosiš … če mi lahko pomiješ pod nogami. najraje bi ji izpulila tisto metlo iz rok … pa pomila namesto nje, tako mi je bilo nerodno. nekaj sem jecljala, naj me ne vika … pa ji razlagala … da res ni nobene potrebe po čiščenju … pa se ni pustila.
‘joj veste gospa … so mi rekli … da moram vse vikat … pa veste … ravno ob ponedeljkih pomivamo … ne gre drugače …’
odplazila sem se na hodnik s svojo (že hladno) kavo, si prižgala nov čik in pustila gospodični, da opravi svoje. vmes sem razmišljala, kolikokrat sem že sama držala metlo v rokah in kolikokrat kot študentka – kelnarila, brisala mize, pomivala posodo in ribala veceje. to je pač bil del – šihta. in zdaj sem naenkrat gospa svetovalka, ki nekaj škljoca po računalniku, se sprehaja v visokih petah … pod petami … pa ji pomivajo … čistilke.
ta čistilka je študentka … in zelo verjetno … bo nekega dne tako kot jaz … čepela v neki pisarni … in izgledala strašno ‘gososko’. danes pa – sem jaz gospa in ona čistilka.
mater … kaki predalčki … kake predstave imamo ljudje drug o drugem. determinira nas to, kje sedimo in kdaj, kako smo oblečeni, kaj počnemo, nenazadnje – kaj piše na naših vratih. sama se ne čudim prav nič gosposko in ne svetovalno … tudi ‘vodja’ nisem, kot prav tako piše na vratih. samo zloba sem … ki se je pricijazla v ljubljano s svojim poldijem … in ki si je želela v miru spiti kavo.
ja nič … ponovimo vajo še enkrat. tokrat … v sveže pomiti pisarni … s svežo kavo. juhej … še danes in jutri … potem pa izginem;)
ob 9:21
oh, tale “gospa” pa tudi mene nervira do jaja … So pa zato čistilke pri nas prave gospe v letih, tako da vsaj tukaj ni dileme. :)
ob 9:49
dobr ti tole opisala ja…čedalje bolj so ljudje obremenjeni s titulami in ego tripim pa uživajo, k se podrejeni prilagajajo celo tonu glasu, k govorijo z njimi…k da je to važno na katerem nivoju si.vsi smo ljudje, vsak mora na wc in vsak lahko neozdravljivo zboli. js tako gledam in me noben ne povozi, vse cenim!
ob 10:11
Po moje bi morale čistilke opraviti vsaj kakšen krajši seminar iz poznavanja kablov. Kaj je kabel za elektriko, računalniško mrežo, tipkovnico … Ne pa da prideš v službo in nič ne dela, potem pa ugotoviš, da je snažilka delala generalno. Bolje rečeno totalko.
ob 10:18
res je, velikokrat si obravnavan povsem drugače, glede na situacijo, kontekst… že obleka velikokrat dela čuda. kje so časi, ko je bilo pomembno kdo si in ne kaj si? če so ti časi sploh kdaj bili…
ob 10:41
Mene najbolj moti nekonsistentnost ljudi pri uporabi nazivov… enkrat sem gospa, drugič gospodična, tretjič miška (pri slednjem ubijam:)), četrtič … kaj vem kaj…
Včasih sem kar otrpnila, ko mi je kdo rekel gospa… sem šla takoj štet gube in jih likat… zdaj pa vem, da je to le nek postopek, ko ljudje hočejo biti prijazni ali pa celo sarkastični, tako da mi dol visi za to :)
ob 14:43
@irena … neki nas mora nervirat … sploh … ob jutranji kavi)
@saaba … kastni sistem funkcionira v indiji … vse bolj pa se mi zdi … da je tudi slovencem všeč. saj veš … vsak bi rad komu po glavi hodil;)
@sosed … ne vem … v mojem štetju … smo vsi ‘popredalčkani’:)
@onix … he … don’t, please … pod mojo mizo je tolk kablov … da tudi pomisliti ne upam, kaj bi bilo, če … (že programerji, tehniki in inštalaterji naredijo dovolj škode;)
@gospa … mislim … gospodična … mislim …. morska … miška … v sredo bi pa eno poetično pivo … prosim, hvala;-D
ob 14:57
Za pivo naj poskrbijo organizatorji … sem že naročila :) Jaz ti ponujam samo sebe :)
ob 15:12
no sej … ti boš čisto dovolj … mogoče pa še vseeno wannabeblogerjapajočeganabananaolupkih s seboj pripeljem … da bo kdo z mano pire uničeval;)