Prizor: Večji prostor neznano kje. Mogoče učilnica neke stare šole ali pa dvorana za vaške proslave nekega preteklega režima. Stoli v krogu, nekje v ozadju tiha glasba. Na stolih ljudje vseh starosti in obeh spolov, sključenih hrbtov, v tla uprtih pogledov. Nekje vmes mlajši moški z mapo v rokah. Govori:
‘Dragi moji, danes je z nami novinka. Bi se predstavila?’
‘Zdravo. Moje ime je Zloba. Odvisna sem od Traviana!”
‘Zdraaaaaaaaaaaavo Zloba, radi te imamo.’
Prizor zaenkrat nosi še prizvok znanstvene fantastike, a priznati moram, da je vse skupaj v nekem trenutku že postajalo drama, posneta po resničnih dogodkih. Začelo se je čisto nedolžno:
Gospod Otrok: ‘Mami, mami, lej ku fajn igrica! Nič se ne streljajo, zihr ti bo všeč!’
Mati Zloba: ‘Ah, daj no, sej veš, da ne igram igric. Ti kr …’
Prvič, drugič, tretjič … Čez dva dni sem zvedavo opazovala to strategijo od daleč, potem že ločevala Galce od Rimljanov, čez dober teden sittala račun gospoda Otroka in ja, priznam, ni minilo nekaj dni, ko sem odprla svojega. Na slovenskem serverju številka 4.
Čisto mogoče je, da kdo ne ve, kaj je to server 4 in kaj sitanje, dopuščam celo možnost, da obstajajo ljudje, ki ne vedo, kaj je Travian, a v krogu ljudi, v katerem se gibljem, so to pač običajne besede, skoraj toliko kot dialog pred spanjem: ‘Ej, a maš kej gline viška na enki? Na kolk moram že spravit herojevo rezidenco za drugo oazo?’
Nepoznavalcu bi Traviana najlažje opisala kot strateško igrico, v kateri razvijaš svojo civilizacijo in vojsko, lahko bi o tej igri napisala cel spis in zraven utemeljevala, kaj neki lahko najde tridesetletna babnica v spletni strategiji, pa bi še vedno ne povedala – ničesar.
Traviana pač igraš ali pa ne igraš. Sama sem v nekaj mesecih šla skozi zelo različne faze. Od učenja na serverju 4 in slovenskemu speedu do ustanavljanja lastne alianse, preverjanja različnih civilizacij, sestavljanja agresivne vojske, čisto pasivne igre, osvajanja oaz in ustanavljanja naselij. Igrala sem na treh svojih računih, podedovala vse otrokove (seveda se je vmes že naveličal), potem še bratovega in kar naenkrat je bilo vsega preveč.
Preveč časa je vse skupaj požrlo in začela sem kazati znake hude odvisnosti; Čas se je začel meriti v času razvoja kakega surovinskega polja ali času napadov tvoje vojske, nedeljski sprehodi po poljih so se vedno prelevili v razmišljanja, koliko žita bi sproducirala katera njivica, pogled na ljubljanski magistrat pa je recimo izsilil misel: Koliko kulturnih točk pa tu dobijo?
Ko sem si prvič sredi noči nastavila budilko, da se spopadem z nekimi katapulti, sem ugotovila, da je vse skupaj šlo resnično predaleč in da sem enostavno – malo prevelika za take štose. V hudih mukah sem oddala dva največja računa, večino ostalih pa zaprla. Obdržala sem le še tista dva, kjer imam največje možnosti, da kaj dosežem, predvsem pa – oba se igrata pri normalni hitrosti in ne vzameta preveč časa.
S tem sem se vsaj tolažila. Na tistem serverju, kjer še igram, smo pravkar vstopili v vojno. In tu ni zajebancije. Vojsko se dela cele noči, strategije se sestavlja cele dneve, debatira se, dopisuje in če je panika, tudi koga pokliče. Če je vojna, je pač vojna. Za vse. Tudi za tridesetletne Zlobe, ki so zadnjih nekaj let preživele v utvari, da so odrasle.
Seveda niso. Ljudje nikoli čisto zares ne odrasemo, nam pa večino časa uspeva zatirati otroke v sebi. Moj trenutno brca na vse kriplje in pretege in se ob tem neskončno zabava. Sploh, ker podobni otroci brcajo tudi v meni zelo ljubih ljudeh.
Zato, ja, priznam: ‘Moje ime je Zloba in odvisna sem od Traviana.’ In če ima kdo težave s tem, naj tega ne pove naglas; Nekaj katapultov mi ostaja:)
ob 13:55
Anno 1701… :-)
ob 13:56
Zdraaaaaaaaavo Alcessa. Radi te imamo:)
ob 14:15
Za Travian sem slišala, ko se je vanj prijavil moj dvanajstletni sin, z računalnika v lokalni knjižnici in ob prijavi vnesel moj e-mail naslov (hm, le kako je vedel zanj).
Seveda sem šla pogledat kaj to je in pri tem je ostalo. Sem pa bila nekoč odvisna od Sokobana, MahJonga in Packmana.
Sicer ne z računalniškimi igrami, a še vedno najdem otroka v sebi. Še dobro. Samo barvic, čopičev in gline mi ne dajajte preblizu:-)
ob 14:17
Karmen … mahjong? Joj, ne spominjaj … včasih sem bila obsedena z njim … gline pa mi še danes ni varno zaupati v roke. Bi jo takoj predelala v žito:-D
ob 14:24
Koliko je takih velikih otrok! Potem pa gledaš ljubeče očke in mamice, kako “otroku” sestavljajo stvari iz lego kock, oziroma “mu pomagajo” :)
Jaz se igriv raje niti ne lotim, razen kakšnih kraljev in pajka… se predobro poznam!
ob 14:25
Uf, 1danica, tudi jaz se prekleto dobro poznam, ampak v tem primeru sem bila res prepričana, da stvar ni nevarna, ker mi za računalniške igrice dol visi … Prehitro in prezapleteno zame. No ja … nihče mi ni povedal, da obstajajo tudi take, na katere se dobesedno zalepim:)
ob 14:55
Ha, ha. Očitno imamo to bolezen skoraj vsi. Poskusiš in te zgrabi ;) Moji zadnji bolezni se je reklo Anarchy Online. Pa sem se odločla za Real life mam tu veliko za naredit :) Ne mi pa naredit kakega nadaljevanja Dungeon Keeperja, ko pol sem pa pečena.
Mi je pa vedno zanimivo koliko motivacije res premoremo. Kaj bi se drugače moralo zgoditi, da bi vstala sred noči?
ob 15:01
Oolong … da bi Zloba vstala sredi noči? Ga ni razloga … že zjutraj bolj kot ne … padam iz postelje, shodim malce kasneje. Tudi Travian me zelo redko zbudi, čeprav … me je že. veliko lažje kot katerakoli budilka:)
ob 15:53
Ne, nikakor nisi edina… moram priznati, da sem se Traviana kar malo naveličala (igrala že na serverju 2), sem pa pred kratkim našla igrico Age of empires 2 za borih 8 eurov in jih seveda takoj kupila… lepi spomini na študentska leta, ko smo igrali cele noči (ja, imam tudi 1 in 3)… vse v terapevtske namene! Nič ni bolj sproščujočega, kot če sesuješ nasprotnikovo naselje – pa ostanejo celi štekarji po hiši, vrata niso razmajana in vse kljuke so še na svojih mestih ;)
ob 16:03
Mimmy … lol …. vse v terapevtske namene? Hmmm … tega izgovora še nisem izkoristila, čeprav v resnici to terapijo prakticiram. Nekdo me razjezi na kakem sestanku, pol pa grem takoj katapulte razpošiljat naokoli. Okej, v resnici si pogosto zaželim, da bi tudi v resničnem življenju lahko to počela, ampak … pustimo zdaj te skrajnosti:)
In ja, vem, da nisem edina. Poznam ogromno ljudi, ki igrajo take ali drugačne igrice … sam … na glas pa tega nekateri nočejo priznati … pa da jih tepeš ne.
Zakaj le?:-)
ob 16:26
Priznam, tudi sam se otrok in upam, da se moja tamala ne bo igrala z avtomobilčki ;) – bo ostala brez njih v isti sekundi.Legokock pa raje sploh ne grem iskat, kam sem jih pospravil. Se ne bo dobro končalo. Travian, nalezljiv ko 100 hudičev, še žena je not padla in namesto “Kaj bova pa danes za kosilo” letijo med nama “Kolk flang si naštancala”. Groza!
ob 16:27
UrošG: Verjemi, obstajajo še hujše oblike partnerske Travian komunikacije. Ko boš drago v postelji vprašal, kam ji pošlješ stezosledce, potem veš … da vama ni rešitve:-D
ob 17:00
Pa ne ti tud??!! Jooj men pa Travian “ne potegne” in zgleda da sem res ena redkih… vsi okoli mene namreč govorijo podobne čudne izraze, kot ti malce prej… :)
ob 17:03
Tamara … nikoli ne reci nikoli. Poznam enega takega ‘pacienta’. V soboto je pri tebi kavo pil:-D
ob 17:05
Jaz sem že nekaj tednov ‘clean’. :-)
V nekem momentu sem zaprl čisto vse svoje račune. Jih ukazal uničiti, izbrisati. Tiste tri dni sem se boril sam s seboj, da bi še posegel po njih …
In čez 2 tedna sem se zavedel, da je vsega konec. Da sem v eni sami minuti pobil orjaško število prebivalcev, vojakov in ‘družabnih stikov s soigralci’.
Kaj čem, bogovi smo pač muhasti. :D
ob 18:15
SiR: Heh, bogovi so zajebana rasa … to se mi dozdeva … a da tudi Traviana igrajo (in potem takole trpijo) pa nisem vedela:)
ob 18:21
čakte, se grem registrirat … mate kak nasvet?
ob 18:52
Nika, ja, jaz ga imam: Don’t do that:-P
ob 21:38
Pa ne da si ga okužla noooo :P
ob 21:40
Jst? Okužla? Eh, kje …. okužen je že bil … sam sprovocirala sem to, kar je skušal skrit:)
ob 22:02
ahaaa, nisem edina, oh joy. mene sicer ne drži v oblasti travian, ampak samo zato, ker moja fižolova internetna povezava izdihne že ob misli na kaj takega. so pa na seznamu mojih odvisnosti razne azade, dream chroniclesi in nekaj aplikacij na facebooku (predvsem d&d, po dveh dneh sem že pri level 4). potem se pa sprašujem, zakaj sem samska … :)
ob 22:10
-1- Zakaj samska? Huh, veš kolk dedcev cvili, ker ženske baje ne razumemo njihove odvisnosti od računalnikov, igric in ostalih igrač? To, da ti v vsem tem uživaš, bi pa ja moral bit en velik plus. Hmmm … mogoče pa moraš mal zamenjat družbo?:-D
ob 8:28
cao
tudi jaz sem se skozi podobne faze, isto vodja alianse, isto igm ji konstantno, isto sopanje za racunalnik na vsako uro, da si dal futrat, napast, delat…
in ko sem po 8 mesecih rekel, zdaj pa dost, je moja osebnost kar zazivela. fajn obcutek, vesel sem, da sem sel skozi, in prezivel!
lp hr
ob 9:20
Hudirudi, ti si torej že ozdravljen? Čestitke in pozdravi … jaz planiram osamosvojitev od Traviana tam nekje … maja 2009. WW bi še rada videla:-D
ob 9:27
Pizda, zdaj me bo pa spet zamikalo, ko tale zlobin post čekiram za komentarje … ;)
ob 9:40
Heh, še dobro, da se noben server v kratkem ne odpre, kaj?:-P
ob 19:39
Oh, my good. I’m not alone. :)) Sicer sem se zdele izdala, ker vsi mislijo kolk mam v službi ogromn za delat, pa kolk nimam časa za risat, ker v resnici cele dneve visim na travianu. Vsake tolk časa mi uspe ven skočit na kak pir. :D
ob 9:42
Betmenka … ofkors ju ar not aloun:-P Ko listja in trave nas je … :-D Ampak – dokler je cajt za pivo, je še vse pod kontrolo. Ko pa začneš zahajat zgolj v kafiče, ki imajo wifi in to z macom pod roko … pol te pa lahko začne skrbet:-D
ob 9:44
Wow, a maš maca? ;)
ob 9:48
Mhm … že nekaj časa sva nerazdružljiva:-D In ja … mal me skrbi:)))
ob 12:13
Moje ime je Alex van der Volk, igram Pang world, nimam pojma kaj je Travian in sovražim online igrice.
ob 14:18
zloba: se strinjam.
sicer pa je problem fizikalne narave: če sem doma za računalnikom, ne morem biti hkrati v omenjeni družbi, kjer se rojeva potencial za ne-samskost (bojda).
sicer pa, tako blazno asocialna nekako še nisem. upam.
ob 14:20
-1-, si pomislila, da se da zanimive ljudi spoznavat tudi preko neta? In ne, tu ne mislim nobenih ‘zmenkarskih’ portalov, zgolj ljudi, ki jih družijo skupni interesi – blogi, fotografije … Travian, mogoče?:-D
ob 14:25
hehe … i-net dating creeps me out, vse drugo pa žal ni preveč daleč od tega, se mi zdi. :)
skratka, kljub lepotam virtualnega se je treba zbrcati ven. pa ne samo zaradi samskega stanu, jozosmarija, ven se gre na pir in pogledat, če so prijatelji še živi. razen če igrajo d&d na facebooku. tisti so živi, ravnokar preverjeno.
ob 15:45
Miša, me telefon neki zajebava – a loh prosim pogledaš, ko prideš domov, če je v tvojem bloku, pred tvojim blokom ali pa na ulici mogoče kakšen rjavo siv lanen kaftan do kolen. Taka indijska pizdarija, ko ena halja, s tričetrt rokavi… ker ga ne najdem nikjer in ga imam zelooooo rada… :(
ob 16:09
zloba: ja, sem ze ozdravljen ja:-) imam sicer se en racuna s3, ampak bolj tako, da malo pogledam na vsake kvatre, kaj se dogaja z mojimi bivsimi nasprotniki, in je zelo zanimivo. Imam tudi par frendov, ki so pa se cisto notr, in to notr uiber. to pomeni, da si za kompom na vsako uro. za 5 minut recimo…
to, da si si uro dala za ponoci – tako dalec jaz se nisem prisel, sem pa vstajal pol ure, uro prej, da sem stvari podelal. Mogoce sem imel to sreco, da sem bil z mojimi tremi racuni na s3 v blizini treh playerjev, ki so sedaj v top10. Vsak dan.
upam, da tudi ti kmalu uspes narediti ta korak. Ni preprost, jebiga, ko brises mesta, za katere ves, koliko ur in noci je za njimi, ampak ok. Zanimiva izkusnja, ampak do ww na s4 je se dalec, se na s3 mislim, da bo trajal ene pol leta, preden pridejo Natarci… tko da, najdi moc!
lp hr
ob 13:52
Suženj traviana si takrat:
- ko na zagovor iz matematike raje pošlješ sitterja…
- ko ti šef teži, da premalo delaš in si preveč na računalniku – in razmišljaš kako bi mu poslal napad z ovni katapulti in konjenico…
- ko kupuješ hišo in pomisliš, da če pošlješ velik čistilni napad in takoj zatem ene 5 ali 6 senatorjev – imaš lahko brez problema tudi celo vasico…
- ko si sredi vrta začneš postavljat žitnico…
- če ti števec na avtu meri hitrost v poljih na uro…
- ko sprašuješ trgovca na tržnici koliko surovin lahko prenaša…
- ko greš v mestno hišo (magistrat) in vprašaš če veliki festival že poteka…
- ko v časopisu prebiraš horoskop – in takoj za znakom od ovna pričakuješ znak od katapulta…
- ko vidiš okoli tvoje hiše preveč ljudi in kličeš sosede za okrepitve…
- ko te iz spanca prebudi budilka in namesto da bi se odpravil v šolo/službo, se pripraviš za razpošiljanje napadov…
- ko v knjigi pri zgodovini opaziš, da so praetoriani »baje« sodelovali pri napadanju sovražne vojske – prekineš profesorjevo predavanje – in vsem razložiš, da so praetoriani dobri samo v obrambi…
- ko pripelješ na tržnico poln voz žita in ga poskušaš zamenjat za glino in železo…
- ko se pelješ mimo kakšnih velikih polj žita in razmišljaš »kakšen lep cropper… kdo ve koliko vojske bi lahko hranil v njem«…
- ko podvomiš da ti nekdo govori resnico in bi mu najraje poslal 100 skavtov, da ga preveriš…
- ko v med poukom zgodovine slišiš da je Julij Cezar premagal Tevtone – se dvigneš na noge in vzklikneš: »Nikoli me ne bo premagal rimljan!«…
- ko se vsedeš na konja in imaš namesto vajeti v rokah rumeno palico z zvezdico na koncu, zato da lahko galopiraš 19 polj na uro…
- ko opaziš da imaš na vrtu precej prostora in se odločiš da nadgradiš svojo »rezidenco«…
ob 19:48
@Sunshine: tole sem že videla. vedno pokom od smeha.
@zloba: kako se osvoji zapuščeno pokrajino? tam ko so pajki, podgane… sem poslala ful vojakov, pa so sam mal poropal, nič omembe vrednega, pa se vrnili domov. :S
ob 21:26
@ana: samo in izključno s herojem (herojeva rezidenca, izuri heroj, itd.), vendar nimajo vsi serverji herojev, ne vem točno kateri, tako, da nekje to sploh ni možno.
ob 15:54
Herojev nima samo klasični server (Travian ver 2). V Sloveniji je to server številka 5.
ob 17:36
Mater, pa sem mislil, da imam jaz probleme… ;)
Ne bi šli raje na pivo… :)
ob 19:35
hehehe sam tale travian je res ena droga. a si mogoče na s1 da te pridm mal pofarmat :P
ob 2:31
hehehe. kul.
ob 13:41
@pero: pomoje nočeš tega :-)
ob 12:37
zloba, nekateri smo zelo veseli, da si na kakšnem serverju še prisotna ;)
ob 12:40
zloba, nekateri smo zelo veseli, da si ostala vsaj na kaksnem serverju! ampak ce ne prides na nobeno srecanje starih vajencev vec, ti pošljem kataše! :D da veš! :P
ob 8:45
Ne igram čisto nobene igrice. A je kaj narobe z mano? :)
ob 23:44
Tole se zelo lepo bere, ampak čas me priganja in ne morem prebrati vsega. Bližajo se napadi in moram prestaviti gradbeni načrt.
ob 8:26
Tale zapis me je “povlekel”, da sem se po dolgem času spet prijavila na Travian, in da, začenjam spet znova ;)
ob 19:47
Moj greh so Tribal Wars. Skoraj isto kot Travian. Že več kot eno leto, vsak dan :-)
Vojne so resna stvar. Ampak ni večjega užitka, kot tisti trenutek, ko pogledaš reporte in vidiš, da si nekoga čisto in popolnoma povozil. Oujeah! :cool: