nekdo me je pred kratkim vprašal: kaj znaš? vprašanje je bilo povezano z delom, ki ga opravljam in možnostjo, ki bi se jo moral vsak od nas še kako dobro zavedati, da naše službe … niso večne. da je fajn biti pripravljen … na menjavo. kaj bi lahko ponudila morebitnemu novemu delodajalcu? kaj bi povedala na morebitnem razgovoru za novo službo?
kaj znam? huh … znam … uporabljati računalnik. emmm … znam sestavljati dopise, razpise, pogodbe, zapisnike … objavljam poljudne tekste, spoznam se na tisti del zakonodaje, ki se navezuje na vsebino mojega dela … znam (no ja, naj sodi moja ekipa) … voditi 20 ljudi … znam se pogovarjati … baje znam predavati. znala naj bi tudi lektorirati (pa ne svojega bloga:) … obvladam angleščino … italijanščino sem že malo pozabila … mater … kaj sploh znam?
do sedaj sem denar služila kot receptorka v hotelu, pa vikend natakarica, delala sem kot novinarka na zelo različnih medijih – od gospodarstva do kulture … od nogometa do otrok … bila sem svetovalka … pa vodja pisarne … ustanovila sem dve društvi … se ukvarjala z drugimi nevladnimi organizacijami … veliko predavala … še več brala … ampak … če potegnem črto – ne znam nič.
nič zelo konkretnega, nič zelo uporabnega. kaj naj … maham s kupom objavljenih člankov? mečem na mizo vse natisnjene izvode nekih priročnikov … ali se raje predstavljam kot … deklica za vse … kar mi … dejansko gre najbolje od rok?
mater …
tisti, ki imamo to srečo, si najdemo službo, v kateri uživamo. delamo, ustvarjamo in živimo, kot da je naše delo – večno. če se že usposabljamo in izobražujemo, to počnemo na področjih, ki so blizu našemu delu … ki nam koristijo, da smo boljši pri tem, kar že tako ali tako – znamo. in vmes … zaspimo.
ne samo, da pozabimo na kak tečaj tujega jezika … mogoče kak seminarček računalništva … pozabimo tudi na tako osnovne stvari, kot so … branje knjig … aktivno spremljanje medijev … samoiniciativno iskanje določenih vedenj in znanj. vse preveč imamo opravka s službo … stanovanjem … mularijo … vsakodnevnim preživetjem … da bi si vzeli čas zase … in poskrbeli … da vsaj naša splošna razgledanost … ne postane … splošna amnezija.
koliko vas je, ki znate našteti vse predsednike slovenskih vlad od osamosvojitve naprej? tri verdijeve opere? vse oziroma čim več slovenskih mejnih prehodov? veste, koliko ima slovenija ustavnih sodnikov in od kdaj do kdaj je v sloveniji trajala druga svetovna vojna?
nakladam? sploh ne. zgornja vprašanja (in še malo morje podobnih) so bila zastavljena vsem študentom, ki so se prijavili za honorarno (študentsko!) delo v času predsedovanja slovenije evropski uniji. bi znali odgovoriti na vse?
jaz ne. opere ne maram … o ustavnih sodnikih pa tudi ne vem nič. ne rečem … da bi bila veliko bolj uporabna … če bi poznala vse odgovore na zgornja vprašanja … vem pa … da sem malce zaspala. grem vprašat strica googla, kaj vse je skupaj zložil verdi … potem pa grem preverit ceno nadaljevalnega tečaja italijanščine. just in case.
ob 15:43
Saj ni treba, da znaš našteti ravno tri Verdijeve opere… Znaš pa zato kaj bolj uporabnega ;)
p.s. Praviš, da obvladaš angleščino? Kaj praviš na kakšno prevajanje? Tu se baje dobro zasluži…
ob 16:40
andraž … seveda poznavanje treh verdijeviih oper ne dokazuje ničesar … vse skupaj … pa mi je dalo misliti … da bi ljudje lahko naredili veliko več … zase in iz sebe.
angleščina? prevajanje? zaenkrat mi še ni treba … če pa že … sem v lekturah bolj domača. ampak upam … da mi tekstov … ki so jih napisali drugi … ne bo treba več žvečiti. sploh pa ne … po službeni dolžnosti.
ob 16:51
Ko sem prišel do trditve, da ne znaš nič, sem takoj pogruntal, da znaš ogromno. To, da si že prišla do tega, do česar nekateri ne pridejo nikoli, mi da vedeti, da se boš še mnogo tega naučila. Od teh vprašanj ki si jih postavila, bi jih bolj malo rešil, ampak se mi tudi pomembna ne zdijo. Bolj se bojim, da je to celotno znanje tistega, ki jih je postavil…
ob 17:00
samo nekaj,kar mi je padlo na pamet; “Vcasih je dokaz najvecjega razumevanja, da ne razumes!” ;)
ob 17:17
jest znam odgovort na vsa vprašanja, pa še zmeraj vem, da nč ne vem… bi se šel učit in knjige brat, pa moram ping pongat…pa drugič naprej… http://black.blog.siol.net/2007/11/05/zakaj-ne-bom-nikoli-not-padu/
ob 17:52
he … danes ste vsi preveč prijazni … black … ti pa … ti se pa itak ne smeš več učiti … pa knjig ne smeš več brati … pa televizije gledati pa …. pa …
… ma eh … ti na naslednji predstavi povem.
grem še enkrat tekst prebrat.
not sm padla.
ob 18:19
Zloba, iskreno, tvoj spisek je dovolj dolg, da je zaključek ‘ne znam nič ‘ jako nepotreben. Ne vem ali imam samo jaz srečo, da sem v življenju spoznal kralja bleferjev? Ali takšnih tipov ni v drugih sredinah. Ta bi moral tisti tvoj odstavek ravno obrniti okoli. Ničesar ne bi mogel naštevati ampak na koncu bi z gotovostjo zaključil : Jaz znam vse! On sprejme kakršnokoli nalogo. Brez problema razkaže fabriko skupini starih Japoncev, z veseljem predava izkušenim vzdrževalcem o novostih v hidravličnem krmiljenju, brez zadržkov kontaktira stranko v poljubnem tujem jeziku. Niti najmanjše težave ne predstavlja bridko dejstvo, da o teh stvareh nima niti najmanjše blage veze. Od službe na nekdanjem OKZSMS alikajže preko sindikalista je lepo pristal na stolčku direktorčka z individualno pogodbo in v večerni šoli spackano srednjo tehnično šolo……še je tega…..v glavnem, če nisi invalid in imaš komolce je tvojega znanja senza corso di lingua italiana preko svega zadosti. Malosemnaložil sori lp Dare
ob 18:24
Torej je najboljše, da postaviš proti vprašanje: “A imam prost dostop do strica googla?…” Sicer pa so že vsi pred mano modrovali in bom raje modro tiho, se pa strinjam z njimi.
ob 20:04
Znaš nakladat, to pa vedno prav pride. Če jaz recimo nečesa ne vem, si preprosto nekaj izmislim. Če tisti drugi opazi, da sem si izmislila, se najprej nasmejimo, potem pa mi pojasni, kakšen bi bil pravilen odgovor. In večinoma si odgovore zaradi samega dogodka potem zapomnim. Če pa tisti drugi odgovora niti sam ne ve, potem pa me tako ali tako nima nobene pravice iz mene delati butca. :D
ob 20:49
ne vem, mogoče sem samo jaz malo čorav, ampak selekcioniranje potencialnega kadra na podlagi tovrstnih vprašanj je vrhunska bedarija! kar se zlobe tiče bi pa rekel, kolikor sem jo uspel spoznati prek njenih zapisov, da sta njeni glavni vrlini zdrav razum in načelna drža. je pa res, da ti bodo ti dve stvari, če gledaš strogo profesionalno, prej v napoto kot korist.
ob 23:44
Kot kavopivec bi te opisal: Aroma skrivnostnega šarma za ljubitelje črne in močne kave brez sladkorja. Samonikla sorta s pridihom prvinskosti pušča vtis aristokracije narave. Nabrana v neokrnjeni divjini tolminskih hribov in prepražena v Ljubljanski pražarni vam bo pravilno pripravljena v zgodnjih dopoldanskih urah pustila okus za ves dan.
Ne vsebuje holesterola, THC, freona, itd.
Znanja lahko dodajaš, pomembno je kaj si.
Če boš rabila koga za predvolilno kampanjo… . ;)
ob 0:01
Ja dejansko koliko ljudi ve, da se je druga svetovna vojna na slovenskih tleh končala 16. 05. 2007 in zakaj toliko “petekolonašev” ne samo slovenske narodnosti leži v slovenskih tleh. Ustavnih sodnikov je 9. Verdije opere Nabucco in Aida, tretje se pa ne spomnim. Mejni prehodi bi me res zanimalo če samo veliki v stilu Obrežja.
Hm za eno dvojko bi že zmogla.
Pero….. francamente al fine me ne infischio….. non mi aiuta per niente… sono persa nel buio.
ob 0:04
1945
Zaspana sem.
ob 11:47
Imaš povprečno znanje sodobnega človeka. Skratka v Rimu bi prodajala fige na osrednji tržnici.
ob 12:34
@nimfa … točno to … sposobnost nakladanja je nekaj … kar mi vedno uspe dobro prodati. cenjena roba … ti rečem;)
@sosed … jebi ga … državna birokracija pač ne slovi ravno po svoji domiselnosti in inovativnosti;) zdrav razum in načelna drža? te lahko citiram?
@feniks … imam te že ‘zacahnjenega’. ko štartamo kampanijo (samo še odločiti se moram, za kako mesto bom kandidirala) … te prvega obvestim.
@razgaljena … si se naspala?:)
@markus … na fige se pa res ne spoznam. sem pa pozabila na en poseben dar … dobro prenašam … sitne ljudi. ne naveličam se jih, spljoh.
ob 12:37
@zloba poroči se z menoj glavica samorazmišljujoča.
ob 14:07
uh … markus … ne vem no … res … ne vem … moram … em … ja mamo moram vprašati. pa očeta … ti pol povem, a prav?:)