Danes sem po dolgem času spet stopila do svojih knjižnih polic. Knjig ni toliko, kot bi si želela, a še vedno verjetno več, kot jih bo marsikdo v svojem življenju, videl, kaj šele – prebral. Sama sem od nekdaj mahnjena nanje, že kot otrok sem jih dobesedno žrla in cefrala živce vsem lokalnim knjižničarkam, ko sem skoraj vsak dan prinašala in odnašala kupe romanov, težila za novosti in jih poskušala prepričati, da si smem že kaj sposoditi iz polic za odrasle.
V resnici se otroštva in mladosti brez knjig skorajda ne spomnim. Bile so del mene, del mojega življenja, sanj in upanj. Tako lahko se je bilo preleviti v junakinjo iz črk, tako preprosto reševati detektivske romane ali pluti po južnih morjih. Vse tisto, po čemer sem v življenju hrepenela, čisto vse, česar nisem imela, sem našla v knjigah. Vse in še več.
Včasih se vprašam, v kakšnega človeka bi odrasla, če ne bi toliko brala in zraven sanjarila. Bi bila še vedno jaz, tisti idealist, ki verjame v iskrene ljubezni, analitik, ki cerfa vse odnose in uganke na prafaktorje? Bi tudi brez knjig tako odprto sprejemala vse pravljice, prežvečila vse travme in znala v najbolj ogabni stvari najti nekaj dobrega?
Tovrstna vprašanja so ravno tako zelo nesmiselna, kot če bi se vprašala, kakšen človek bi bila pri tridesetih, če pri devetnajstih ne bi imela otroka ali kakšna hči bi bila, če ne bi rasla ob bratu. So stvari, ki so dane, ki so se zgodile in ki so tako zelo del nas, da se jih od nas ne da oddvojiti.
In ravno zato me je danes ob pogledu na moje ljubice, po abecednem in barvnem redu razporejene knjige, malce stisnilo pri srcu. Kdaj sem zadnjo vzela v roke? Kdaj sem si vzela dve, tri ure, se s knjigo zavalila na posteljo in jo požrla v enem dahu? Kdaj sem zadnjič z užitkom razprla kakega starega Borgesa ali mogoče Poja in pustila, da mi vonj antikvariata in tisočih prstov, ki so se pred mano sprehajali po straneh, zapolni nosnice?
Ne vem, ne spomnim se. Knjige zgolj še ležijo na policah in čakajo na boljše čase. Čakajo na dan kot je današnji, da se s krpo v rokah sprehodim mimo njih. Ne, da bi jih brala, da bi z njih obrisala prah, ki se tam nabira že predolgo.
Prah, skorajda tak, ki ga čutim na sebi, na svojem telesu in umu, prah, ki ga odlagajo leta, službene in družinske obveznosti, prah odraslosti. Za knjige zmanjkuje časa. Za vse tisto, kar je včasih bistrilo moje misli in podžigalo mojo domišljijo, kar naenkrat ni več dovolj časa in prostora. Kar naenkrat je pomembno vse drugo, vse ‘resno’, ‘odgovorno’ in na nek način – prazno.
A prav to prazno in odraslo, trapasto pospravljanje stanovanja, me je danes spet popeljalo nazaj … v sanje, v otroštvo, med moje knjige. Zdaj greva na kavč. Poležavat in uživat. Jaz in knjiga. Jutri gremo do prve knjigarne in v antikvariat. Na policah je še nekaj prostora, nekje v meni pa se je prebudila stara ljubezen. Ljubezen do knjig.
Priporoča kdo kak naslov?
ob 19:19
Ime duše – Jože Felc.
Nisem je vseskozi z užitkom brala, večinoma pa vendarle, je pa to knjiga, ki ti človeške usode kar mimogrede naniza, tako da se ti sodobna prerekanja o tistih časih (1. in 2. svetovna vojna in čas potem) v trenutku zazdijo puhla in brez pomena.
Knjige so zakon! Jaz letos delam bralno značko – to je akcija primorskih knjižnic “Primorci beremo”. Za odrasle. Baje bo podelitev 3. decembra. Polica s temi knjigami je vedno bolj ali manj prazna.
ob 20:12
Zanimivo. :-) Jaz sem se danes prebudila s pošastnim glavobolom. Nekaj časa sem se skušala spravit v red, potem sem ugotovila, da bo to eden horizontalnih dni. Naredila sem si bunker v postelji in brala, brala, brala (kar lahko k sreči počnem glavobolu navkljub). Med drugim sem prebrala (ožela) Peklensko pomarančo, ki pa v mojem čtivu ni imela dodatnega poglavja, zato sem se popoldne, ko je glavobol malo popustil, odpeljala do knjižnice in prebrala tam še zadnje poglavje v drugi izdaji.
Sicer pa toplo priporočam knjigo Beli Zobje avtorice Zadie Smith, čudovita kombinacija humorja in resnega pogleda na globalizacijski talilni lonec in iskanje identitete v njem. :-)
ob 20:27
Od starejših, ki se jih morda dobi celo v antikvariatu, priporočam Romanje za dva in psa Alojza Ihana. Ali pa Billa Brysona knjigo o vesolju in čisto vsem (pozabila naslov).
ob 20:36
Javirja Mariasa si brala? O vsem in ničemer. Četudi bi ne-pisal zgodb in bi samo pisal, je njegov jezik tako življensko razpredanje o življenju, da mi je vedno žal ko je knjige konec.
ob 20:48
Sori sori – ni Ime duše, ampak Duša imena! Knjiga je pa vseeno odlična!
ob 21:01
Amélie Nothomb, S strahospoštovanjem.
Knjige kupujem, ker ne maram knjig iz knjižnic.
ob 21:10
Okus po moškem (Slavenka Drakulić)…ali ti bo totalno všeč ali pa ti bo sililo na bruhanje že samo ob omembi. Vmesne varijante ne dopušča. Če bereš tudi kaj v anglešlini, pa The Kite Runner. Lp
ob 21:11
@Karmen, I swear, ravno ta biser sem ji hotel predlagati. Totalno kjut knjiga.
@Zloba – Sicer pa – če si slučajno kaj v zaostanku, je tudi Pijevo življenje odličen zadetek, priporočam tudi tragikomično staaro zadevo Nacist in frizer.
ob 22:51
Vampir z Gorjancev….zmeraj paše :)
ob 1:06
Grem ven in se uro in pol pogovarjam o knjigah, med pogovorom padajo ugotovitve, da čas teče prehitro, da je treba prebrati kar še napol prebrano čaka, da je fino, ko bereš dobro knjigo po malem, pred spanjem in jo šparaš, da je ne zmanjka prehitro, da je treba prebrati še to, pa še ono in potem pridem domov odprem tvoj blog in se poskušam spomniti, če nisi sedela kje zraven. Drugič vsaj pomahaj. ;)
Potem pa še Karmen: “Knjige kupujem, ker ne maram knjig iz knjižnic.” Je bila s teboj tam, ne?
ob 7:19
Feniks, knjižnice imam zelo rada, čarobni prostori so. Le knjig iz knjižnic ne maram:-)
ob 8:32
Linengerja si brala? Ameriški astronavt slovenskih korenin, ki je pet mesecev preživel na ruski vesoljski postaji Mir in o tem napisal knjigo (bolj iz življenjskega kot tehnološkega vidika)… (http://www.cangura.com/katalog/knjigarna/jerry-m-linenger/).
ob 13:51
@vsi, ki ste prispevali predloge: Tenk ju veri meni. Na knjižni šoping grem z vašim seznamom:)
@Quercus: Vampirja znava oba verjetno na pamet:-P
@Karmen: Lol, zadnjih 10, 12 let tudi jaz ne zahajam v knjižnice. Zdijo se mi take papirnate javne hiše … kolikor družinski proračun dopušča, knjige vedno kupujem. In ko smo že pri tem: Mi lahko nekdo razložij nov misterij: Zakaj hudiča se za rojstne dneve ne podarja več knjig??
ob 19:01
Ne pozabi prebrat 1984 (Orwell), če še nisi od takrat ko sem ti ta roman tazadnjič predlagal!
a ‘young people fucking’ sta si že pogledala? :)
ob 21:13
- stare knjige smrdijo. zaradi tisocerih prstov ali pa kupa prahu
- elektronske knjige so prostorsko manj potratne in bolj prakticne za uporabo in se ne trgajo
:)
Preberi kako od Stanislava Lema ali pa Anne McCaffrey. ;) Ce te slucajno kaj mika fantasy in sci-fi… :)
ob 11:17
Blažič: Zgodovina moje heroinske odvisnosti. Prah odraslosti pa mi je enkrat lepo odgnala – sicer kategorije “lažje” branje – Kanibalova hči (Rosa Montero). Sicer pa obožujem potopise in so mi bli strašno všeč vsi Flisarjevi.
ob 12:21
super, že tretjič pišem komentar, ker pritiskam avtomatsko na neko tipko in me vrže na NIČ :/
torej, knjige si že verjetno kupila, ampak jaz priporočam,
če si želiš čuteče in nežno – Brino Svit in njeno Odveč srce
tudi Lainščka in Ločil bom peno od valov
pa še ena lahkotna, na trenutke podira vse naše vrednote in norme in malo šokira, čeprav nič globokega, ampak za branje v šusu – Hiša blaženih bud – razvrat (Ribeiro)
ob 14:07
Marlo Morgan – Imenovali so jo Dvoje src
ob 18:04
- kazuo ishiguro: ne zapusti me nikdar
- alice sebold: the lovely bones (prev. v mojih nebesih). jaz sem brala v angleščini, krasno se bere
- haruki murakami: ljubi moj sputnik
- če še nisi, je huxleyjev krasni novi svet skoraj a must read.
ob 20:09
Kundera je kul :-)
ob 12:28
Berem, kolikor mi li čas dopušča…
Zadnjih 15 let, 0-knjig/leto… :((
ob 15:34
Aja, sicer pa imam na mizi trenutno:
- Aaron Kronski – Človek, ki se je pretepal z angeli
- Jane Austin – Prevzetnost in pristranost
- The Action Hero’s Handbook
ob 16:18
Kuharica sestre Vendeline.
ob 16:55
Si. R. Prevzetnost in pristranost??? Da si ne bi slučajno umišljal da si dark’n'handosme Mr. Darcy:-)
ob 16:56
Ni šans – kvečjemu si Darcy lahko predstavlja, da je Si. R. :D
ob 16:37
Moja naslednja bo Zajčje leto – Arto Paasilinna. Baje je hecen. No, že zato, ker je Finc. :)
ob 15:09
Kdo pravi, da se za rojstne dneve ne podarja več knjig?!
Jaz jih še vedno podarjam.
Sama pa sem v zadnjih dveh desetletjih dobila za darilo vsega skupaj samo 2 knjigici…
Podarjanje knjig pač zahteva poznavanje okusa & želja slavljenca in knjigic, ki so na trgu… Zato je lažje kupiti kaj manj intelektualnega…
Začnimo novo gibanje – VEDNO podarimo KNJIGO!
ob 0:50
Ne, VEDNO podarimo BON za KNJIGO!
ob 9:29
Dobra ideja, Feniks.
Vsi “za”?
Ni noben’ga… vsi so šli na novi post z bolj zvenečim naslovom…
ob 11:55
Maxika, kaj čmo … seks je očitno bolj zanimiv od knjig. Še vedno pa – sem za peticijo. Hočem knjige!!!