blodim, blodiš, blodi

“fruške, jabuke, slive, mene voli ive … a ja iva neću … ”

s to pesmijo me je posilila moja osnovnošolska učiteljca in če jo po kakem čudnem naključju kadarkoli slišim … mi požene kocine pokonci. nikoli nisem rada prepevala in vsi ti ljudski pa malo manj ljudski napevi … so me vedno nervirali.

seveda me nervirajo še danes … posebej ‘fruške, jabuke in slive’, ki se mi že par dni rolajo po glavi …. predvsem … ko mi kdo omeni imenovanje treh novih ministrov. ne vem, ali se samo meni zdi … da vse skupaj še najbolj spominja na barantanje na kaki vaški tržnici … le da namesto jabolk in sliv … kupujemo in prodajamo … ministrske pozicije? spet so se kar od nekje vzela neka čudna nova imena … brez pravih referenc …. važna je stranka … ki imenuje … in zdaj kupčkamo … malo sem … malo tja … enega za promet … eno za zdravstvo … kupim slive … kupim hruške … imam pa figo v žepu.

janez janša nam kandidatko za novo zdravstveno ministrico, gospo zofijo mazej kukovič (a??), prodaja z utemeljitvijo, da se na ministrstvu za zdravje do sedaj minister ni toliko ukvarjal s strokovnimi kot organizacijskimi težavami … pa … v evropi tudi ni pravilo … da je zdravstveni minister zdravnik.

pustim ob strani to večno izgovarjanje in primerjanje z evropo (ko nam to seveda ustreza) … ne oporekam niti janševi utemeljitvi … kot državljanka republike slovenije, potencialna bolnica in uporabnica zdravstvenih storitev pa glasno protestiram ob razlogih, zaradi katerih bo dotična gospa potrjena oziroma zavrnjena. sploh ne gre za njene izkušnje, niti ni važna njena strokovna ali kakršnakoli usposobljenost … niti njeno ime … važno je … da ministrstvo za zdravje ‘pripada’ novi sloveniji, ki se je ’soglasno’ odločila za mazejevo … zdaj pa … ‘prijatelji nsi-ja … navijajo za mazejevo … opozicija (kar je je sploh še ostalo) … protestira (njihovi argumenti so boljši le v toliko, da je kak lahovnik boljši retorik od gospoda tanka) … sns pa je tako ali tako trn v peti … čeprav včasih ne ve … ne v kateri peti in ne zakaj.

slika je popolnoma enaka ko gre za gospoda radovana žerjava (a??) … kandidata za prometnega ministra, ki se je že v samem štartu zapisal v spomin kot človek, ki na veliko število vprašanj odgovori z ‘ne vem’ … najverjetneje na preveč vprašanj … če gre za kandidata za ministra … ampak hej … to tako ali tako ni važno. ena hruška gor ali dol.

zadnji in meni najljubši ’sadež’ – kandidata za ministra za visoko šolstvo še čakamo … ker nsi … še vedno ‘išče primernega kandidata’. me prav zanima, kje točno imajo stranke ta svoja ‘gojišča ministrov’ … po katerih brskajo in ki jim omogočajo v zadnjem trenutku od nekje potegniti kandidata, ki bo spet  potrjen zgolj in le zato … ker ga je predlagala točno določena stranka točno določene koalicije … ne pa zaradi tega, ker karkoli ve in zna.

že kot povprečni državljanki se mi zdi tovrstno barantanje z ministri in njihovimi pozicijami do amena žaljivo …. pričakovala pa bi … da se tudi sami kandidati za ministre v vlogi ‘blaga na tržnici’ … ne počutijo najbolje. če nič drugega … vsak normalno dojemljiv posameznik bi se moral zavedati … da je sam za svoje ministrsko mesto zaslužen prav toliko kot papirnata lutka … le davkoplačevalce bo stal – veliko več.

skratka … ‘fruške, jabuke … slive … mene voli ive … a ja iva neču … za drugog umret ću … ‘

in od kar vem … da je naš janez v resnici ivan … mi je ta pesem še ljubša. 

... brez komentarjev