22. 6. 2007. zadnji šolski dan. dan, ki ga je potrebno posvetiti pregledovanju spričeval, postavljanju pred znanci in sosedi, ker je ‘ta naš’ tako zelo priden in sploh in oh. pa seveda uživanju večjih količin sladoleda ter druženju s starimi starši, ki otroke založijo z nekaj evri za končan razred. ja, je predvidljivo to naše življenje.
ampak … danes ne. današnji dan pač ne pripada osnovnošolcem, srednješolcem in vsej šolajoči mulariji, današnji dan ne bomo jamrali ob neskončnih kilometrih kolon, skozi katere se bomo prebijali vsak proti svojemu cilju, niti ne bomo smeli zavijati z očmi zaradi norih temperatur.
ne, ne in ne. danes bomo vsi poskušali čim lepše in čim bolj hitro preživeti ta dan, in prav vsi bomo tako prekleto težko čakali večer, ko bo naš wannabe vodja, ljuba barbika pahor – obelodanila svojo odločitev – bitka za predsedniški ali premierski stol. a ni lepo biti borut pahor?
prvi stolček mu je po vseh raziskavah že zagotovljen (v kolikor bi se gospod seveda blagovolil odločiti za te volitve), tudi v vlogi premierja bi se obnesel – ima trenutno najbolj priljubljeno stranko, definitvno je bolj ‘gledljiv’ od janše pa na trenutke malce manj neroden od njega. če smo nagnjeni k malce prehitremu sklepanju, lahko zaključimo – barbika ima pred seboj dve zagotovljeni zmagi, a izbere lahko le eno. ubogi revež.
sodeč po medijskem poročanju, je gospodu veliko ljubša pozicija predsednika – kar mi nekako ne gre v račun. glede na pristojnosti, ki pritičejo slovenskemu predsedniku, sama gledam na to funkcijo kot na slepo črevo na politični poti tako ambicioznega človeka, kot bi pahor pri svojih letih (in priljubljenosti) moral biti. in po moje – tudi je.
ne vem, mogoče se motim, ampak napovedujem, da bo gospod vseeno izbral pohod na državni zbor … in da je bilo vse to motiviljenje okoli predsedniških volitev … izjemna reklamna poteza – kdo ne bi ‘ljubil’ človeka, ki je v dobrobit stranke in ljudstva pozabil na svoje ’sebične’ želje in se podal na negotove parlamentarne volitve? in a ni super stranka, kjer so vsi tako usklajeni, in ki jo vodi tako karizmatzičen ter nesebičen lepotec … ki si seveda želi več kot le rokovanje z drugimi predsedniki (nenazadnje, to lahko počne tudi čez par let).
v kolikor bo gospod izbral predsedniško bitko, to lahko pomeni več stvari – da je pahor v resnici malo manj samozavesten, pa da igra samo igre, ki jih zmaguje, lahko da človek tako hlepi po neki funkciji, da bo izbral ono najbolj dosegljivo, mogoče zgolj rad nagaja stranki … dopuščam pa tudi možnost, da sta drnovšek in pahor že ustanovila sekto rastlinojedcev, ki se kitijo z lovorjevimi venci, radi pečejo kruh in prakticirajo stanje na glavi. in vsa slovenska politika je itak zarota te sekte zelencev, ki samo čaka … da bo prevzela svet.
res je … nikoli se ne ve. politika je zajebana in skrivnostna stvar. prav zato … je danes treba ponižno čakati pahorjevo odločitev in prav zato … je lepo biti borut pahor. vse poti so ti odprte.
aleluja.
hmmm … a pahor lahko tudi za papeža kandidira?