blodim, blodiš, blodi

… baje je ta fetiš med ženskami precej pogost in ja … mogoče ima kaj opraviti z dedkom, ki je skozi moje otroštvo paradiral v modri uniformi lokalnega ‘komandirja postaje milice’ … moški v uniformah … me vedno malce zmedejo. moj prvi fant … je bil policist … drugi carinik. najbolj me je razveselil, ko sem smela z njim na mejni prehod … in ko sem lahko mirno pasla svoje oči na bolj ali manj čvrstih uniformiranih ritih … širokih ramenih … postavnih telesih.

za predsodek, da so policisti neumni … mi je bilo vseeno … saj jim ni bilo potrebno odpirati ust … uniforme in uniformiranci … so bili ‘za gledat’ … pa nič drugega. seveda se je izkazalo … da sta bila tudi moj policaj in moj carinik uporabna edinole za ‘gledanje’ … pa smo se kmalu naveličali drug drugega … a ljubezen do uniforme … je ostala.

vedno znova sem rada odpirala dedkovo omaro, v kateri je po upokojitvi hranil svoje službene stvari in še danes se mi ob misli na vonj tiste omare nariše nasmeh na obraz. nekoč sem si drznila dedka prositi, če mi eno od uniform posodi … za neko predstavo. nadrl me je … kot še nikoli v življenju … uniforme je potrebno spoštovati … in moja ljubezen do njih (in dedka) je v tistem trenutku … spoštlljivo … zrasla.

rasla pa sem tudi jaz … rasle so moje zahteve … in začela sem opažati … pomanjkanje kvalitetnih uniformirancev. dandanašnji je policaj lahko prav vsak … ženske v uniformah so smešne … vojake iščejo dobesedno na cesti … s cariniki imam bolj malo opravka … pa še tisti, ki mi slučajno prekrižajo pot … so čudni in sitni. namesto … da bi uniforme videla na postavnih mladcih … jih nosijo postarani strici … namesto v velikih službenih avtomobilih … policisti paradirajo na konjih … ali še huje … se vozijo z bicikli. edina zanimiva oblika so spremljevalci diplomatov na motrojih … ko ti ustavijo promet … nikoli ne protestiram.

tudi včeraj nisem … ko mi je pred avto skočil policist v kratkih hlačah. eden od tistih … z bicikla … ki jih načeloma uvrščam v preziramo raso … ampak ta je bil tako lepo zagorel in širokopleč … tako lepo so mu kratke hlače stale na riti … da sem v trenutku pozabila na bicikl in vse grde tipe tega sveta.

ponižno … pridno in sumljivo hitro sem stopila na zavoro … kot najbolj vestna voznica nakazala smer … ko je … uniforma pred mano … zletela mimo mojega vozila … in ustavila tipa, ki je okoli ovinka pridirjal na motorju. aaaaaaaaaaaa …. krivica! žalost! obup! razočaranje!

kaj sem hotela … pridno sem se podala nazaj na cesto … in v ogledalu opazovala sočno rit v modrih hlačah … dokler … se nisem skoraj zaletela v avtomobil pred sabo.

... brez komentarjev