blodim, blodiš, blodi

kaj naj si človek misli, ko vstopi v večji štacuno, pa tam zagleda prav vse prebivalce svojega rojstnega kraja, kako besno bred seboj porivajo po dva nakupovalna vozička, v katera tlačijo vse od moke do pralnega praška, taoletnega papirja in kruha za vojsko ljudi? marsikaj – najprej pomisli, da je bush napovedal bombardiranje slovenije, potem, da se je narodu enostavno zmešalo, pomisli celo – da sanja in da se to v resnici sploh ne dogaja, ali pa – je doma iz tolmina, kjer se ljudje – pripravljajo na metal camp.

jups, točno to … tolmin je znorel. in to upravičeno. ubogo, zaspano, ljubko in zeleno mestece se pripravlja na invazijo metalcev. po izkušnjah iz preteklih let, ko so nas najprej obiskali regejaši in ko v trgovini pač nisi mogel kupiti niti štruce kruha, smo že navajeni, da se na večje festivale pripravimo. preživeli smo jamajške ritme, preživeli sočn fest in v preteklosti nekaj motorističnih zborov pa tudi metalcev in naučili smo se – da je nakup osnovnih živil nujen in da med festivalom – nima smisla niti poskusiti – zaiti v mesto – razen, če nimaš karte za koncert.

tudi to je s stališča prebivalca tolmina in širše okolice povsem nesmiselna investicija, saj si koncert mirno lahko prirediš na lastnem balkonu in dvorišču. pir si vzameš iz hladilnika, prineseš ležalnik in uživaš … ali pa ‘čupariš’ v senci sadovnjaka … ozvočenje na prizorišču in lega okoliških hribov namreč omogočata izjemno akustiko.

za nas … malce mlajše ljudi in potencialne ljubitelje bolj glasne glasbe … je vse skupaj sila simpatično … za mojo staro mamo, ki je živčna že mesec dni v naprej … pa niti en toliko. njej podobnih je ogromno. zanimivo … ti koncerti jih načeloma ne motijo, všeč jim je, da se v mestu ‘dogaja’ (vsaj, če verjamem stari mami;) … moti jih le glasnost … pa dejstvo … da so za teden dni odrezani od vseh njim tako ljubih stvari – kavic, frizerja, trgovin in sprehajanja po mestu.

tolmin ima namreč cca 5000 prebivalcev … in je tej številki prilagojen ko gre za trgovine, bare, bankomate, veceje in vso mestno ter lokalno infrastrukturo. te dni se šušlja, da so za metalcamp samo v preprodaji že prodali – 30.000 kart. huh … to je šestkrat toliko, kot je vseh tolmincev. če prištejemo še vse tiste, ki bodo na koncerte prihajali za dan ali dva, si lahko mislim, kakšen šok čaka naše malo mestece. še večji, kot običajno. prav nič ne zavidam ubogim prodajalkam v ortopedskih čevljih, ali pa recimo osebju zdravstvenega doma, ki ga čakajo 24-urna dežurstva.

nič čudnega torej, da se narod pripravlja na … bivakiranje v varnem zavetju doma … pa beži … na dopuste. jups … tolminci več ne vprašajo … kdaj je ‘feragosto’ (beri: kdaj ima večina italijanov dopust in okupira celoten jadran) … da bi vedeli kdaj na počitnice … v tolminu se po novem vpraša – kdaj je metal camp … aha … julija … torej … gremo julija na dopust.

volk sit in koza cela … naša vas … pa že na pol prazna. jaz se bom pridružila romarski poti iz tolmina … pa ne prostovoljno, ampak … zaradi službenih obveznosti. do takrat … pa bom še malo posedela na balkonu … si prižgala čik in opazovala zbiranje naroda v črnem … postavljanje šotorov in prve glasne ritme. zavidam!

... komentarjev: 13