danes sem spet stopila na živc enemu dedcu … taksistu, ki se mu je zazdelo, da se nisem dovolj hitro vključila v promet nekje v centru mesta. prehitel je celo kolono, se zrinil ob moj bok, nekaj mahal in krilil … pa odpiral vrata in se zdiral name. ej miki … ne boš. mirno sem zapeljala pred njega … toliko, da mu nisem spraskala prečudovitega mercedesa, odprla okno in se mu nasmehnila. ‘gospod, danes ste pa z levo vstali, kajne?’ tipa je skoraj z zica vrglo. nisem se ga ustrašila, nisem znorela, celo pred njega sem zapeljala in se delala norca. ni odgovoril, zapeljal je na nasprotni vozni pas, skoraj povzročil nesrečo in potem izginil neznano kam. verjetno … težiti komu drugemu. svoje čase bi v takih primerih zmrznila … ampak nimam več pet let, res ne.
če bi bil dec res dec, pa bi stopil iz avta, bi seveda – bila v težavah … fizično je bil dosti močnejši od mene … ampak … avtoritete in spoštovanja se ne gradi s pestmi. če sem se kje učila ‘lažne’ samozavesti, je bilo to na nogometnih tekmah, ki sem jih sodila. čeprav se mi je včasih zdelo, da nimam pojma, kaj tam počnem, čeprav so mi vsa pravila v kakem čudnem trenutku izpuhtela iz glave, sem prišla do točke, ko sem mirno stopila med dva razkurjena tipa, ju samo pogledala, vsakemu prilepila svoj karton in ju poslala na klop. in sta šla. brez obotavljanja. seveda nista vedela, da je meni v resnici srce utripalo nekje v hlačah in da sem od panike komaj lovila zrak … ampak … delovala sem povsem mirno … naduto … in to je zadoščalo.
ta vaja me je naredila močnejšo in dandanes jo s pridom uporabljam v zelo zelo različnih situacijah. nobene histerije, nobene panike …. namesto koraka nazaj … korak naprej. kaj me briga … če si dec in si močnejši od mene … tu sem … poslušaj me … spoštuj me. in ne grozi mi s svojo pojavo … samo zato, ker si fizično močnejši.
včasih se mi zdi, da nas, žensk, moški sploh ne jemljejo resno. ta danes je mislil, da se ga bom zbala zgolj zato, ker je ‘moški’. morala bi se mu ponižno umakniti, zaploskati vsem prekrškom, ki jih je naredil v eni minuti in se mu še opravičiti, ker sem se slučajno znašla na njegovi poti. če bi bila moški, bi najprej premeril moje ‘mišice’ in šele potem izzival … ker nikoli ne veš … kdaj jih od moškega lahko dobiš. ženske pa … smo nemočne. nismo. vsaj psihično ne.
in nihče se nima pravice zdirati name, me pošiljati nekam, samo zato, ker je slabe volje. pojdi domov in se zdiraj na tiste, ki jim je to všeč, ki te takega prenašajo. mene pusti pri miru. ker … ne … ne bom te tepla … ne bom te izzivala … ti pa obljubim … da se ti bom postavila po robu in če bo treba … poslala za vrat tri odvetnike. pa se ti naprej jajcaj. tečnež.
če sem čisto iskrena, mi je jutranji pripetljaj dal novega elana … dober občutek … samozavesti. priporočam vsem … seveda … v zmernih količinah. pa pazite … da jih ne dobite po nosu;)