Neka zgodba; 2. del

Prvi poljub je neskončen. Topel. Strasten. Spet sva dve sestradani živali, lačni telesa in bližine. Privijem se k tebi, kolikor tesno je to sploh mogoče, zakopljem dolge nohte v tvoje kodraste lase. Na hrbtu čutim tvoje roke. Vse nižje drsijo, privijaš me k sebi. Najina usta so zlepljena, niti za trenutek se ne razmaknejo, niti takrat, ko me dvigneš, ko te z nogami objamem okoli pasu in ko me odneseš do postelje, kot da sem majhna, drobna punčka.

Položiš me na posteljo. Tvoje telo se le za trenutek odmakne in praznina, ki zaveje med nama, me prestraši. Z vso močjo te potegnem nazaj, prisesam in privijem se k tebi, z levico te objemam, z desnico iščem pot pod tvojo majico.

Tvoje telo je tako prekleto vroče. In dišiš mi. Noro mi dišiš. Z usti ti polzim po vratu, nežno te grizljam po ušesih, poslušam tvoje pridušene vzdihe in zatrepetam vsakič, ko se tvoja roka premakne. Poznam vsako ped tvojega telesa. Vem za vsak kotiček, ki se ga moram dotakniti, da boš predel od užitka. In ravno to počnem. Izkoriščam dotike. Provociram te. Dotikam se te na najbolj občutljivih mestih, potem pa te odrivam stran. Ne dovolim ti, da bi me slekel, ne dovolim, da bi se me dotikal in me razorožil.

Hočem te obvladati. Hočem te prikleniti na posteljo in si te vzeti. Hočem, da čutiš vso ljubezen in ves gnev, ki sta se v zadnjih tednih nabirala v meni, me poplavljala in dušila. Ne zmorem. Preveč šibka sem. Zrineš me na hrbet in me posuješ s poljubi. Najini prsti so tesno prepleteni, z rokami me držiš navzdol, z vso težo pritiskaš name. Tako prekleto te čutim, da bi najraje kričala. Verjetno tudi kričim. Čutim te z vsakim koščkom svojega telesa, gorim pod teboj, telo več ne posluša. V trenutku, ko zdrsneš vame, se najina pogleda ujameta, ustnice spet zlepijo, reka občutij in čustev pa podre vse pred seboj in zalije naju, posteljo, sobo, čas. Eno sva.

Ko se najini telesi vsaj malo umirita, ko mi uspe spet zadihati in odpreti oči, se zavem, kako tesno prepletena leživa. Najin vonj polni nosnici, tvoji kodri mi lezejo na obraz. Še vedno te čutim v sebi, ob sebi, povsod si, meni pa lijejo solze po obrazu. Drgetam kot majhen otrok in vsak tvoj poskus, da bi me potolažil, vsak, še tesnejši objem in nežen poljub rodi novo solzo, nov tresljaj. Hlipam in se privijam k tebi. Zgrizla bi te, spraskala bi te, objela bi te in se potopila vate. Vsaj za trenutek bi rada spet postala eno s tabo, del tebe, ki ga ne moreš odvreči, kot lahko odvržeš in zapustiš mene.

Še vedno nisi rekel besede. Poskušaš. Ne slišim te. Nočem te slišati. Vem. Izvijem se iz tvojega toplega objema, zajamem sapo in te prosim: »Odidi.« Odvlečem se do radia, na ves glas navijem svojo glasbo in odidem pod tuš. V predsobi ni nobenega kovčka, nobenih spominov in nobene slabe vesti. V predsobi so le tvoji čevlji. Tako kot vedno.

Slišim te, kako se oblačiš, predstavljam si tvoj obraz, kot že tolikokrat slutim bolečino v tvojih očeh, a tokrat ne grem nazaj. Vroča voda spira tvoje sledove z mene. Pomarančno milo si vtiram v kožo, kot da bi hotela zbrisati še zadnjo tvojo sled. Solze se mešajo z vodo, ki odnaša vonj po tebi.

Vrata na hodnik se potiho zaprejo. Šel si. Še mokra stopim v predsobo. Zaklenem vrata za teboj in se sesedem na tla. Gola, mokra, topla, nemočna. Hlipam, a solze so presahnile. Nemo buljim v steno pred seboj in nekje slišim glasbo, ki me pomirja. Počasi se spravim pokonci in se odvlečem nazaj v kopalnico. Puder prikrije podočnjake, šminka prisili ustnice v majhen nasmeh. Ura bo kmalu pet. Pripraviti moram kosilo za svojo družino.

19 odzivov na “Neka zgodba; 2. del

  1. pokahontas

    kako malo fikcije je zaznati v zapisu …morda te izdajajo čustva prelita v črke, morda pa le res dobro pišeš ;)

  2. Puščavnik

    Včasih, samo včasih, skoraj nikdar…je ljubljenje tako barvito, da bi celo ateistom privabilo besede Boga na ustnice….Dišiš in majica, ki te zakriva te naredi tako lepo. Sem ti kdaj povedal, da mi je vseeno da grizeš nohte? Da mi je vseeno, če te ne vidim tisočletja? Samo zato, da se lahko potem s tresočimi rokami dotaknem tvojih oči. In da bi pobesnel, če bi bila hladna ko se srečava. Ne boš sproščena, vem. Mogoče ne takoj. Pretvarjala se bova, da sva si tuja, da je kava dobra in klepet pogovor dveh znancev. Pa mi poveš, da slikaš, da je strast črna in bela in da so v beli skrite barve. Dovolj, da postanem ljubosumen na tvoje življenje brez mene….Da mi je in mi ni mar. Če le lahko s prsti zdrsim po tvojem vratu….Če le lahko gledam svet s priprtimi očmi.

  3. Maj

    Zlobica, več kot odlično si tole spisala!

    Ti pa iz srca, želim, da bi se kdaj kakšna zgodbica končala tudi bolj srečno.

  4. Fetalij

    hudo je spisano, itak, mene samo motijo te ženske psihoze :D pa ne samo v fikciji, ampak tudi v realnem svetu. mislim, kako naj bi tip taka dejanja interpretiral in razumel tako, kot so bila mišljena. skoraj nemogoče. pa naj se še tako trudi…

  5. chef

    @Fetalij: To je pač nemogoče. Sem hotel danes nekaj napisat, ampak bi mi preveč zamerila…
    Dobim sms: “Še delaš? Dež pada…”
    Odgovorim, da gledam MotoGP.
    Sledi užaljenost. Menda je prvi sms pomenil, da bi se rada dobila z menoj. WTF? :lol:

  6. Fetalij

    chef :lol: ahahahahah… stari, ta je huda, res :D kaj bi bil problem povedat direkt al pa dopisat k že napisanemu to, da bi se rada dobila s tabo… eh ja. pol smo pa mi ignorantski prasci, ki ničesar ne zastopimo. oujea :D

  7. katarina

    chef: bolj direkt bi ti ze tezko rekla :P jao jao tolk malo razumes zenske tststs

  8. zloba

    @Poka; Nekatere je ob tej zgodbi celo zaskrbelo zame;) Ni panike … tekst sodi v kategorijo fikcije. Je pa res, da vedno pišemo ‘iz sebe’ in svojih izkušenj.

    @MaMlaz; Izjemno velik … v obliki samega gospoda očeta, ki se je odločil v petek zvečer preseliti še preostanek mojega življenja:-/

    @Puščavnik … fotke so super … ampak brala bi te tudi;)

    @Fetalij … ženske smo pa tolk enostavna bitja;-D

    @Chef: Jao, jao … kako nisi razumel?? :-D

    @Vsem ostalim – hvala!

  9. pokahontas

    meni je šele z objavo 2. dela kapnilo v katero kategorijo spada, tk da sem bila pomirjena tudi sama ;)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>