December je čudovit mesec. Poslini te prav vsak, ki ima pet minut časa (in temu reče poljub), dobiš goro neverjetnih in neskončno osladnih voščil (dobro, da nisem sladkorni bolnik), zraven pa ti pripada še kup daril, s katerimi pri milem bogu nimaš kaj početi.
Pravijo sicer, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe, ampak vseeno; Odkar vsi voščila pošiljajo v obliki SMS-ov in MMS-ov, se je izgubil največji čar vsega skupaj, to je trganje kuvert in občudovanje čudovitih novoletnih motivov. SMS-i so večinoma vsi precej podobni, prav nič izvirni, saj jih ljudje večinoma prepošiljajo ali kopirajo z interneta. Pošiljatelji običajno izpadejo še precej samovšečni, saj pričakujejo, da imaš prav vsako cifro v telefonu. Pod sporočila se namreč redko kdo podpiše in potem, namesto, da bi užival v čudovitih željah, ugibaš, kdo neki ti je voščilo poslal.
Še boljša od voščil so darila. Poslovna, tista od znancev in starih tet, skratka ljudi, ki ti darilo dajo po ‘službeni dolžnosti’, ne pa zato, ker bi ti v resnici želeli nekaj podariti. December se je komaj prevesil v drugo polovico in jaz sem že ponosna lastnica treh stenskih in dveh namiznih koledarjev, štirih rokovnikov, dveh dežnikov, pribora za striženje in piljenje nohtov, plastične broške sumljivo kičastega videza, dveh pisanih denarnic in nekaj kulijev.
Ljudje, naj mi nekdo razloži, kdo, razen moje mame, si na steno še obeša koledar? Kdo v dobi interneta, vseh mogočih elektronskih naprav, opomnikov in dlančnikov, še uporablja planerje, tiste, papirnate, in čemu hudiča služijo plastične broške? Koliko denarnic, sploh, plastičnih in lepo pisanih, človek potrebuje in kaj naj počnem s kulijem, na koncu katerega utripa lučka?
He, jaz čisto nič. Gospod otrok pa je kulije že razdrl in predelal v neko mešanico med laserjem in – razdrtim kulijem, v denarnico je zložil karte in žetone za avtobus, dežniki pa so pri nas tako ali tako le za enkratno uporabo. Razmišljam, da bi broško podarila tisti teti, za katero vem, da me bo spet založila s kilogramom najbolj poceni kave, s koledarji pa bi lahko presenetila sosede na vasi, ki me bodo ob prvem prihodu domov poslinile. Ostanejo še rokovniki, ki bodo podarjeni predsedniku lokalnega kulturnega društva, hkrati mojemu očetu, ki mu takih stvari vedno primanjkuje. Po izkušnjah iz preteklih let bomo v decembru prejeli še večjo količino čokolade in zelo debelih nogavic. Čokolado bo podedoval brat, nogavice pa bom obdržala. Grelcev za noge v teh kadilcem neprijaznih časih nikoli ne zmanjka.
Z malo organizacije in premišljenosti torej lahko vsa nepotrebna darila razdeliš tistim, ki bodo z njimi lahko nekaj počeli, zraven prekopiraš še kak osladen SMS in da je svet še lepši – izogneš se tekanju po prenapolnjenih trgovinah in gužvanju med živčnimi ljudmi. Zdaj moram najti samo še recept, kako se izognem nezaželjenim poljubom, pa sem zmagala.
ob 14:17
Česen bi znal pomagat.
Sam sovražim darile iz najrazličnejših razlogov. Morda napišem kaj o tem, samo raje po novem letu, da se komu ne zamerim :D
ob 14:26
december je grozen, ja. Polno neuporabnih daril(c), ki so seveda podarjeni “iz srca”. Ma ja. :)
Na sploh ne maram obdarovanja … če kaj dobim, se potem počutim dolžno, da nekaj vrnem… v bstvu je vse to namenjeno le vzbujanju slabe vesti… :)
ob 14:30
Ko boš našla še kak recept, poleg česna (ki je sicer prav dober, ampak ga ne nosim s sabo po žepih), pa sporoči. Sicer se bom pa letos menda prav potuhnjeno izognila vsaj vsem službenim zabavam … včasih pač rata.
ob 14:41
odlična sem v izbiranju minimalističnih darilc in najboljša v pisanju voščil, tudi onih preko smsa >:-) (v letu se zvrstijo raznorazne prošnje za ne vem kakšne vse priložnosti…bom začela zaračunavat haha)
ampak prisegam na kartice. zadnje case mahnjena na retro :D
ob 14:43
aja, čaki čaki….kupila sem si stenski koledar od DALI-ja ooooo jaaaa :) Prelep!
ob 14:53
Imam krasen stenski koledar in dodatno uporabljam še namiznega, Outlookovemu in vsem ostalim virtualnim variantam pa se pridno izogibam. Če zmanjka elektrike, imam še zmeraj vse pri roki :-)
Saj ne vem, če koga s tem potolažim, ampak ker imam roj. dan par dni pred božičem, vsi ti družbeno-naravni zakoni o nesmiselnosti daril obveljajo tudi zanj, večinoma. Tako človek postane sam sebi najboljši obdarovavec :-) , ne da.
ob 15:10
ZDREKOM SENA MAŽI POVBRAZU!!!!
ob 15:17
Ah, Zloba, men je še najbolj mučno tisto poljubljanje (al’ kar naj bi že to bilo). Ampak res, ko grem skozi mesto (hja, to pa ni prednost majnih mest), se včasih kar bojim teh prešernih ljudi, ki te čez leto niti povohajo ne, ko ga pa imajo malo pod kapo, pol pa objemanje in slinjenje, pa dobre želje in ne vem kaj še… Meni je to bljaak. Pri darilih je pa tako, da dobiš kar dobiš. Če ne rabiš, daj naprej (sploh papirno in usnjeno galanterijo-a to se še vedno podarja?) Pri nas pripravimo družinska darila. V vrečo damo domačo marmelado, suhe jurčke, suho sadje in domače vino. Vsak izdelek opremimo z našo blagovno znamko (mulo je fenomenalen z norimi idejami), zraven pridamo kakšen malo bolj nor recept in željo, da se nas spomnijo, ko bodo izdelke uporabili. Otroci (so že kar veliki) pa prejmejo čokolado in kartico za telefon. To je pri nas že tradicija in po tem nas poznajo. Tako da si z darili ne belim glave. Vse imamo pripravljeno že pozno jeseni. Mi ni treba skakati po prepolnih trgovinah. Raje sprečem kakšne piškote in povabim prijatelje na čaj in kuhano vino. In uživam(o).
ob 16:11
@Insomniac, moram razmisliti, kaj bo bolj grozno, česen ali vse tisto slinjenje.
@Karolina, tolk hudo pa spet ni? :)
@ani, sporočim, obljubim. Česen bom vseeno najverjetneje preskočila.
@No, Ana, od tebe pa hočem voščilo;)
@babica Alcessa, potrebuješ še kak rokovnik?:)
@Kobrovski, a je sorta tudi važna? Kurji je baje proti grizenju nohtov, kaj pa gre na faco?
@Roti, ni toliko mučno, kot je zaigrano in povsem nepotrebno. Poljub je intimna stvar, včasih bolj od kateregakoli drugega fizičnega stika in vse tisto cmokanje pa lizanje pa držanje za roke … utruja.
Darila pa ja … Kolobarimo z njimi. Vsi, očitno;)
ob 16:22
Nafaco grépa mój!
Ravnokar semse vrnil z WC-ja, vode paše nisem potégnil, kermam občutek, dabómšel še.
YOU JUST HAVE TO SAY A WORD!
ob 16:25
A sem prav morala vprašat?:)
ob 17:00
Čenebi vprašala,
nebi zvédla.
Véš.
ob 17:11
Mi pa v kolektivu izvedemo pravi pravcati kolektivni napad na prvi delovni dan… pa sploh ni tako hudo. Želje so od srca, tu pa tam se katera bolj posreči kot ostale ( pa da bi bla zmeri tako mlada – ja gvišno; pa da bi ga dosti žurala – se bom potrudla … pa da bi te otroci ubogali – oooooo! upam, …. zdravje, zdravje, pa powhnu sowdow – TO hočem!)
Saj poljubi letijo mimo lic tja v zrak, bolj kot kam drugam, tako da niso preveč problematični.
Če se kakšno voščilo bolj zahinavi…ja, to najbrž res ni najbolj fajn…
Glede voščilnic smo pa pri nas taki, da jih kar naredimo – eno leto take, drugo leto malo drugačne, letos smo jih šivali in lepili. Noter pa napišemo, da folku privoščimo vse vse lepo in dobro… če bi imela tvoj naslov, bi ti eno poslala, tako za foro, da te spravim iz te slabe volje do malo bolj pozitivnega razmišljanja.
Tudi zelo osladne stvari, predvsem želje in voščila, so včasih čisto in zares od srca, samo povedane so drugače, kot bi jih povedal kdo drug, npr. Zloba. Bodi fajn!
ob 17:27
Ojej, sem napisala tako dolg komentar, da je iz tega nastal zapis za na blog jutri. Zdaj grem pa hitro odposlat tisti par voščilnic, ki sem jih letos spravila skupaj.
ob 18:19
@Kobrowsky; Vem. Občutek je dober.
@1danica, to mora bit pa hudo fajn kolektiv;) Pošiljaš čestitke tudi na mail?;) Pa hvala za dobre želje. Vračam!
@Ojoj Karmen, pa ne, da te bomo spet morali brati? O ti groza;)
ob 18:31
@zloba:
menda néki séx shop namésto vibratorjev prodaja splošno enciklopedijo.
ob 18:36
@Kobrowsky, sej bi vprašala, kako enciklopedija lahko nadomesti vibrator, če sploh, pa ne upam;)
ob 18:39
Lahko tudi na mail, zakaj pa ne? Poskeniram, pa je!
ob 18:49
Jaz ne slinim, ne pošiljam voščil v taki ali drugačni obliki in ne podarjam daril. Sploh.
Ampak letos je izjema. :)))
ob 18:51
aja… tudi mejla nimam… sicer pa itak veš, da tudi tebi želim vse dobro in vse lepo, a ne?
ob 19:18
@1danica, moj mail je sicer objavljen v rubriki ‘o blogu in avtorici’, a tole s pošiljanjem čestitk je bila bolj šala (no, kaj pa si jih tako lepo opisala;).
@Buba; Kak poseben razlog?
ob 19:23
To s poljubi si pa dobro povzela. Prvi delovni dnevi v letu me delajo živčnega, ker nikoli ne vem, ali sem si z osebo, na katero naletim, dovolj blizu, da jo moram ob voščilu posliniti ali je dovolj stisk roke. In potem opazujem, kaj bodo naredili drugi in če se slinijo med sabo, zamižim in se prislinim še sam. Včasih mi je vsega dost in pri slinjenju zatajim ter izpadem mrzlovoljko, ki ne mara ljudi. Ko te pa želi poslinit še kak tip, je zmeda samo še večja.
ob 19:23
Tisto, karje NÓT, zloba, tisto karje NÓT!
ob 19:26
Več njih. Par čestitk bom letos napisal in par daril potalal in za vsako od njih je rahlo drugačen, ampak tehten razlog.
ob 19:26
@He he, Beatnik, če te sodeavci berejo, se bo naslednje leto začelo še bolj slinasto;)
@Kobrowsky, bemti sveca, sej nisem vprašala. Ampak, ko že omenjaš: Kaj je not?;-P
@Buba, ti si čist preveč prijazen;)
ob 19:31
Ja ja, to samo tako rečeš… dobiš, pa ne na mejl
ob 19:42
Jaz mam stenski koledar! Na vsaki sliki pa je en lep dedc. Isti dedc :)
Jaz sem kar seb kupila en vibrirajoči masažni aparat. Baje je za mišice, a tud med nogami paše. Bi morali dodati na navodila :) Še mami sem ga kupila, sam ona ga najbrž ne bo uporabljala tako kot jaz :)
ob 19:45
well, jst sem ena teh čudakinj, ki obeša stenske koledarje in uporablja papirnate agende. Res da zgolj za neumne zapiske, ker me organizirano planiranje navadno mine najkasneje v treh mesecih.
sicer pa se strinjam, poljubljanje je čist preveč prisiljeno, ravno tako SMSanje in decembrska evforija, ki je verjetno posledica preveč konzumiranega alkohola.
Kar pa se voščilnice tiče… wel, prav ima me, da bi letos napisala tako, še posebej viscious. Zelo všeč mi je npr. talele
ob 19:49
al pa jo zmedeš, ko jo zadnji v vrsti za poljub samo objameš …
ob 19:53
@Morska, mora bit pa hudo lep dedec, da ga hočeš (zmoreš) celo leto gledat. Kaj misliš, kaj bo mama s tistim aparatom počela? Masirala vrat? To sem na enem koledarju enkrat videla;)
@Cherry, rabiš kak koledar? Ampak niso nagi dedci gor;)
@Bojan, tudi to je možnost. Kaj pa, če bo ful razočarana?
ob 19:59
@zloba:
nótje RONŽEREMI!!!!!!!
pomanjšan, kom pakten, vmladi ali de béli i zvedbi (kori gira sena gumb), pénis pase poljubno raztégne (tudi nagumb). splohje céupo raščen zgumbi, tkóda jepraktično, četi dosti o dpadajo.
ob 20:01
jest sm še vedno tko zlo staromodna, da uporabljam namizni in stenski koledar :blush: mi je fino kracat po njem in si zapisovat kdaj imam kaj :D
svinčniki itak vedno prav pridejo, ker jih pogrizem, ponucam :) pa tko, veliko pišem :D ne sam s tipkovnico ampak tudi v zvezke ;)
tudi marele pridejo prov, pri meni majo malce daljši rok trajanja, razen če mi jo na faxu ukradejo…
pribor za piljenje, denarnica,… itd no tistu pa res ne bi vedla kaj naj počnem s tem :D
lepe praznike ti želim in ne bom ti pisala smsa, ker nimam številke, niti se ne bom spomnla nekej kičastega, ker so tud men te kičasti smsi, k jih ljudje verižno pošiljajo, čist brez vezni :)
ob 20:02
‘Zloba se v salvah smeha zvija po postelji in Kobrowskemu pri najboljši volji ni sposobna odgovoriti.’
ob 20:06
Kobro: Šit, sam to moraš natrenirat, da znaš vse gumbe uporabljat. Je pa dobra zamenjava za pc igrice.
Zloba: Ja Bon Jovi je lep celo leto :)
ob 20:38
DAMN, zenska! A tebe kaka rec sploh lahko razveseli? :roll: Zdaj sem pa ostala cisto brez besed :O
Evo,
jaz obesim koledar na steno,
uporabljam rokovnik
in veselim se kulitov ki jih vsepovsod talajo
aja, cokolade so sploh fajn
em..kaj mas se odvec?
ob 20:41
Ravno pred eno uro mi je ati ponujal kup kulijev, beležk in koledarjev, ki jih je dobil od poslovnih partnerjev. Vzela sem samo en kolač, ki ga dobi vsako leto in ga prihrani za mene. Vsaj nekaj uporabnega… :)
ob 20:46
@Morska, JBJ, jasno, kako nisem nanj pomislila??;)
@Ninaa, v resnici – me večina stvari razveseli. A ne znam na vsaj približno zabaven in berljiv način o njih pisati;)
@Lucija … Evo, o tem govorim;)
ob 20:49
ok, sprejmem to razlago :D
ob 21:38
@zloba:
čese tije sméhžé po légel, mupo rini ka zalec tja, kjérle žimoška gétóčka. tamje šeen gumb, kispróži, dazačne Rongo vo rit. Pri pove duje ra zlične pika plajne i spórni čev. Npr.: “My pipes are stuffed, could you fix that?”
ob 21:57
ti, a veš da res rabim ;)
ob 22:36
Slinim…skoraj nikoli…pa še takrat ponavadi provuciram z smsi toliko časa, da vsaj približno vem, ali bi to človeka motilo…čeprav ti zna potem kdaj oseba rečt, da morda na dan samostojnosti…
Daril, vsaj nepomembnih ne dobivam…ponavadi sta dve, od vedno istih oseb..pa še ti, sem lani podaril naprej eni mami in hčerki, ki sem ju našel preko nekega časopisnega članka o njuni revščini…nič posebnega, vsaki 15 jurjev in nekaj sladkarij
Rad jih pa dajem…pogled, ki ga včasih dobiš v zameno, je neprecenljiv…
ob 22:55
[...] sicer nisem nameravala. Potem sem prebrala en post o voščilih, voščilnicah in podobnih malenkostih v tem predprazničnem času in med prazniki, ki [...]
ob 22:57
Saj veš, obljuba dela dolg…. bodi fajn!
ob 23:51
No tebe pri voščilu zagotovo ne bi poljubljal, če bi bila grša mogoče, tako si pa polna bacilov. Mogoče imaš celo kakšen računalniški virus.
Kroženje daril pa ni slaba stvar. Na koncu vsak obdrži tisto kar misli, da rabi. So seveda hrčki, ki bašejo omare, ampak dobro … .
Darila so tudi fajn, ker preko njih zveš kakšen odnos ima dotična oseba do tebe. Teže se izda, če ne podari nič, kar je mogoče bolje kot kakšna ura brez baterij.
Se pa včasih sprašujem kako nam uspe pogubiti morje kulijev. Poleg darilnih jih tudi kupujemo vendar nekje očitno obstaja neka žival (kot zobna miška ali muca copatarica) ki to pridno nekam odnaša. Nemogoče? Niti ne, Junior II. bi rekel:”Krompir ne more razmišljati kot človek, človek pa lahko razmišlja kot krompir.”
ob 8:13
@Kobrowsky, Ron me ne mara. Ali pa jaz ne najdem pravega gumba. Nič noče povedati.
@Cherry, ti samo javi, kam pošljemo;)
@Aljaž, preventiva je boljša od kurative?;)
@Feniks; Polna bacilov? To pa že ne. Si vsak teden posebej faco umijem;) Kar pa se izginjajočih predmetov tiče, še vedno vodijo vžigalniki.
ob 12:04
upam, da ti je moja čestitka manj tečna :)
ob 12:19
Hja, moja… ti najbrž ni všeč..? Vseeno se imej fajn. :)
ob 12:49
1danica, šele sedaj sem odkrila tvoje voščilo. Enkratno je, res hvala. Ker je namenjeno vsem – tu ga najdete;)
@Sosed, kako je lahko čestitka s Kavbojem tečna??? Hvala!
ob 13:59
Zloba: Posebej faco umiješ? A si odšraufaš glavo? :))
Pr sosedovih so pa lepi.
ob 15:45
Morska … Ja itak, kaj si mislila, da bom tvegala in še vrat zmočila?
ob 17:27
Moraš drezat a? Cel teden imam opravka s steklenicami, ki jih prevažam po sloveniji in glumim božička. Pred kako uro, sem končno nehal… :(
Samo da vidiš kakšen lep sonček je bil danes v posočju… ;)
ob 17:45
@Strojnik, si tudi v moj dimnik kako litrco zabrisal?
ob 18:08
Nič nisi pisala… :)
Bi se pa mogoče dalo napraskati kaj dobrega in penečega… ;)
ob 18:26
;) Nikoli ne pišem, ker se pol itak pritožujem, pa se mi ne zdi fer;) Če ne prej, bova po krvodajalski kaj dobrega (in ne nujno penečega) po grlu zlila;)
ob 18:28
@zloba:
Vtakni siprst sebiv rit, pabóš tigo vo rila.
ob 18:33
Eh, Kobrowsky, takih packarij pa jaz ne delam. Spljoh:-P
ob 18:50
@zloba:
nipa cka rija, čegréš préjsrat :D
ob 12:17
Nobeno darilo ni tako zelo mimo kot razmišljanje obdarjenega, kako “zanič”, “nekoristno” ali “neosebno” darilo je dobil.
S svojim načinom “spravljanja daril v promet” pa tudi ti ne (po)znaš obdarovati.
(Mislim na odstavek od //Razmišljam, da bi broško podarila tisti teti, za katero vem, da me bo spet založila s kilogramom najbolj poceni kave, s koledarji pa bi lahko presenetila sosede na vasi, ki me bodo ob prvem prihodu domov poslinile. …//)
ob 12:32
@Kobrowsky … Vzeto na znanje;)
@Pavla; Bo nekaj na tem. A še vedno, zakaj podarjati darila kar tako?
Aja, pa to, čemur praviš ‘spravljanje daril v promet’ zame ni obdarovanje. Obdarujem redke, tiste, ki jih želim obdarovati in za te se potrudim. Z največjim veseljem;)
ob 13:43
kurc, dobro povedano. Se ne bi mogu bolj strinjati s tvojo držo. :)
ob 14:26
Jaz tudi še uporabljam koledarje – tiste tapapirnate. :) Tamal je pa zadnjič takega lepega (z ilustracijami od Reichmanove) dobil, da tiste številke gor sploh ne motijo. :))
Kar pa se “logotipskih” kulijev tiče – za ene tri lončke jih imam tule na mizi, ampak za uporabo sem pa ravno danes dva nova Pilota nabavla… :)
In praznično “izljubljanje” – nič nimam proti, če me kaki fejst dečko malo stisne k sebi, že od daleč pa mi gredo dlake pokonci, ko se mi približuje kakšna “dama” z nekaj cm debelim opleskom na obrazu… jak!
Eh ja, že nekaj takih “navalov” smo preživeli, pa bomo tud letošnjega menda… :)
LP
ob 14:27
@zloba; saj to “spravljanje daril v promet” je verjetno tisto, kar tudi tebe moti.
Morda ta neosebna darila po isti poti tudi k tebi najdejo pot ;).
Ampak smisel darovanja ni samo pozornost do dragih in najbližjih (za te imamo že med letom dovolj priložnosti), je tudi navezovanje stikov, poslovnih ali prijateljskih ali kakšnih drugih, izrekanje hvaležnosti za zdavnaj storjene usluge in tiste, ki jih bomo še rabili.
Če nič drugega ne pove “neosebno darilo”, pa pove to, na koga računamo, želimo biti z njim v dobrih odnosih. Prehod starega v novo leto je namreč tudi čas bilanc, kaj smo naredili dobro/slabo in predvsem, kako želimo voziti v prihodnje.
ob 16:08
@Trisha, lušni koledarji so kul, poljubi simpatičnih ljudi tudi. Pomagajo preživet vse ostale;)
@Pavla, najverjetneje res. Tudi s tem se strinjam, da je nek smisel tudi v poslovnem in neosebnem obdarovanju. Vseeno pa to ne pomeni, da si za to ni potrebno vzeti malo časa za premislek;)
Nenazadnje pa – kakor ti drugim, drugi tebi. In to velja za vse, tudi zame;)