Zdi se, da je bilo o kadilskem zakonu povedano že vse in še veliko preveč. Dejstvo je, da ga imamo, dejstvo je, da je nekadilcev več kot kadilcev in dejstvo je, da kakih sprememb ne gre pričakovati.
Ko se človek sprehaja po Ljubljani, kadilec ali nekadilec, mora pošteno priznati, da neke velike razlike med ‘prej in potem’ ni. Sploh v lokalih v centru mesta, v tistih, kamor zahaja veliko ljudi. Okej, drugače je to, da Ljubljana kar naenkrat močno prispeva k segrevanju ozračja, drugače je to, da sredi zime na vrtovih postava in poseda neprimerno več ljudi, a lokali ne bodo pocrkali, ljudje pa se tudi znajdejo.
Ljubljana pač ima dovolj veliko zaledje, zadostno maso nekadilcev, ki bodo gostincem prinesli dovolj evrov, da bodo preživeli. Tistim, ki se znajdejo s kako dodatno ponudbo, mogoče hrano ali čim trendovsko zdravim, pa bo šlo verjetno celo bolje, kot jim je šlo v časih kadilske nadvlade.
Slika na podeželju je drugačna. Zanimivo bi bilo prebrati kako analizo o odstotku kadilskega in nekadilskega prebivalstva glede na izobrazbo, socialni položaj in kraj bivanja, a že takole, na pamet, lahko trdim, da je med manj izobraženim, bolj ruralnim prebivalstvom, odstotek kadilcev večji. Mirno tudi trdim, da so ti kadilci bili nosilci nekega družabnega življenja na vasi in v manjših mestih, da so bili prav kadilci tisti, ki so lokalom prinesli največ zaslužka.
Ker sem za šankom preživela veliko svojih študentskih let, mi je precej jasno, kdo in kdaj zahaja v lokale in od koga lokali na podeželju živijo. Definitivno ne od občasnih nedeljskih družinskih kavic, ampak od stalnih obiskovalcev, ki v lokal zahajajo precej bolj pogosto. In v večini – kadijo.
Zadnji moji poskusi, da bi v svojem malem mestecu preživela družaben večer, so se klavrno končali. Lokali so prazni. Dobesedno. Male gostilnice, dve ali tri, ki so bile tako ali tako edina oblika socializacije (če odštejemo nedeljske maše, četrtkove kinopredstave in redke koncerte) samevajo. Tu in tam se najde par pivopivskih zanesenjakov, ki na vrtu žulijo svojo cigareto in steklenico, vse ostalo je prazno. Lokal, v katerega se ob običajnih sobotah ni dalo stopiti, je premogel prejšnjo soboto natanko 6 strank. Včeraj slika ni bila nič drugačna.
Ljudje ostajajo doma, si kupijo pijačo, cigarete in – životarijo. Družbe so omejene na ozka poznanstva, tesna prijateljstva, vezane na gostoljubnost posameznika. V mestu, kjer se že tako ali tako vsak raje drži bolj zase, kjer so ljudje sploh pozimi precej čemerni in depresivni, je nov kadilski zakon prinesel pokop soicalnega življenja.
Naj mi nihče na tem mestu ne reče, da se morajo gostinci znajti in da bodo privabili stranke z boljšo ponudbo. Če živiš od z(a)jebanih in zgaranih ljudi, ki jim je edino veselje pir in čik s prijateljem ob večeru, če je tvoj lokal v mestu, kjer nekadilci le ob sobotah in nedeljah mogoče zaidejo na čaj ali kavo – lahko štacuno mirno zapreš.
Najbolj žalostno je to, da ne bi bilo potrebno veliko spreminjati, da bi se težave ljudi in gostincev omilile. Samo kak odstotek več bi bilo potrebno nameniti kadilnicam in predvsem – dovoliti, da si kadilci v kadilnice nosijo pijačo. Če s svojo razvado nikogar, razen sebe, ne ogrožajo, mi res ni jasno, zakaj ne bi smeli zraven – piti.
Kadilnic tako skorajda nikjer ni. Ker so predrage in ker nimajo nikakršnega smisla. Zakaj bodo kadilci stali v kadilnici, če morajo pred njo pustiti svojo pijačo? Raje gredo na luft, zmrzujejo s kavo ali pivom v roki in potem še ‘prisilijo’ natakarja, da za njimi pospravlja in tvega kako angino ali pljučnico.
Dopuščam možnost, da so vse to zgolj porodni krči novega zakona, bolečina, ki bo slej ko prej minila, cena, ki jo je potrebno plačati, da bomo čez par let narod zdravih, poskočnih nekadilcev. Dopuščam tudi možnost, da sem kot kadilka blazno pristranska in da delam krivico, ko trdim, da je trenutni zakon prestrog in povsem neživljenjski.
Ampak – tako kot jaz gledam na vse skupaj s pozicije nepremišljenega kadilca, tako so zakon napisali trmasti nekadilci. Tisti, ki jim je vseeno za delavca, ki že 30 let gara v lokalni fabriki, za gostinca, ki že celo življenje vodi gostilno, ki jo je odprl njegov praded. Argument, da je tak zakon – boljši, da ta zakon potrebujemo zato, ker ljudje ne vedo, kaj je dobro zanje in bodo od sedaj bolje živeli, ne zdrži. Sploh ne za zgaranega človeka, ki mu dol visi za zdravo življenje, pomarančne sokove in kulturo bivanja. Človek, ki po 35 letih delovne dobe vsak mesec domov prinese 410 evorv plače z vsemi dodatki vred, o kakih hudih smislih zdravja, življenja in vesolja na sploh - ne razmišlja.
Njegov edini premislek je namenjen temu, kako bo prebrcal skozi mesec, edina sprostitev, deci rdečega in Boss classic. Če državo resnično skrbi za zdravje takega človeka, naj mu najprej zagotovi osnovno dostojanstvo in zmožnost preživetja, ne pa da mu vzame še tisto drobno veselje, ki ga je tak človek imel. Če državo resnično skrbi za zdravje vseh njenih državljanov, naj končno dojame, da se Slovenija ne konča na Dolgem mostu in ne za Bežigradom in da so v Sloveniji še vedno doma tudi ljudje, ki svojega glasu niti ne znajo in ne zmorejo povzdigniti.
ob 11:47
Majčken popravek: protikadilskega zakona niso spisali “trmasti nekadilci”, temveč ekipa na Ministrstvu za zdravje, za katero je že po statistiki zelo verjetno, da je vsebovala tudi kakšnega kadilca. Zakon je bil sprejet v Državnem zboru in zanj je dokazano glasovalo tudi nekaj poslancev, ki so sicer verižni kadilci.
Ne razumem, kako lahko kljub vsem debatam kadilci še vedno trdite, da smo vam tak nepremišljen zakon zakuhali nekadilci. Kot da bi zakon spisalo neko društvo nekadilcev, ministrstvo bi ga zgolj požegnalo, Državni zbor pa slepo sprejel. Zakonodajni proces pač ne deluje tako. Morda sem bolj pozabljive narave, ampak ne spomnim se, da bi nekadilci pred sprejetjem nesrečnega zakona kdajkoli delali tako “uzbuno”, kot jo sedaj kadilci, kot tudi javno in vztrajno pozivali k sprejetju takšnega zakona. Morda bi se našel kak osamljen primer, zagotovo pa ne moremo govoriti o organizirani zaroti.
Sicer se glede povedanega 100% strinjam s tabo, zakon je smrt za manjše lokale, še posebej izven večjih urbanih središč.
ob 11:57
a v kadilnice sploh ne smeš nesti pijače? hm, blogerji smo že imeli srečanje v enem ljubljanskem baru, kjer je kadilnica dovolj velika za 40 ljudi, z mizami in stoli, samo pijačo si moral plačati na šanku in jo potem sam prinesti v kadilnico. :)
ob 12:00
Pris, kot sem že zgoraj sama priznala, verjetno sem – pristranska in ja, to, čemurt ti praviš ekipa Ministrstva za zdravje, jaz pravim trmasti nekadilci in na tem še vedno (trmasto) vztrajam. Zakaj? Zaradi striktnosti tega zakona, predvsem pa omejitev, ki so povsem nesprejemljive – s stališča kadilca, jasno. Ne gre za to, da se apriori ne bi strinjala z novim zakonom, gre za detajle, kot so neuživanje pijače v kadilnicah, nejasnosti okoli kadilnic, neverjetnih kaznih za gostince in minimalnih za kršitelje, nepremišljen nadzor ipd.
Približno mi je tudi jasno, kako pri nas funkcionira zakonodajni proces in seveda ne trdim, da si lahko par kekcev kar izmisli zakon, ki potem stopi v veljavo. Trdim pa, da se pri nas premalokrat razmišlja o vsebini zakonov, ki se jih sprejema (ta je le eden od njih) in da v državni zbor prihajajo strokovno precej nedodelani predlogi, ki se jih podpira in zavrača na osnovi strankarske pripadnosti, predvsem pripadnosti predlagatelja, ne pa na podlagi vsebine. To, da so zakon podprli tudi kadilci (rada bi sicer vedela, kateri), moje prepričanje še potrjuje.
Še enkrat – naj zakon ostane. A ne v taki obliki.
ob 12:00
Irena – če spoštuješ zakon – ne.
ob 12:10
Glede na dosedanje izkušnje, vsi neumni zakoni ostanejo. Naj te spomnim, da na pumpi zvečer ne moreš kupiti pive, če si jo pa zelo želiš, jo lahko spiješ v bifeju, ki se pumpe drži. Tudi pet ti jih dajo, če hočeš. V čem, je točno fora, zakaj lokali ne smejo imeti prostora, kjer kadilci lahko kadijo, v katerega si nesejo pijačo sami in s tem ne “maltretirajo” ne kelnerc, ne nekadilcev, mi do sedaj nihče ni zadovoljivo razložil. Tiste grelce in gobice, bi jaz, če bi bilo v moji moči gladko prepovedal in jih nadomestil z kadilskimi sobami, ali lokali za kadilce.
Pa še pravijo, da so skesanci najhujši… ;)
ob 12:10
@ zloba: saj ravno zato sem zakon označil kot “nepremišljen”, “nesrečen” ipd. Tudi jaz se pridružujem mnenju, da je zakon neživljenjski, in to ne zgolj v detajlih. Dejstvo pa je, da je zakon modeliran po primerljivih zakonih evropskih držav, le da so bili naši snovalci zopet bolj papeški od papeža in so se pri različnih možnih rešitvah vedno odločili za strožjo varianto. Glede na posledice predmetnega zakona bi ekipi na ministrstvu bolj pasala oznaka “zapečkarji”, ki nikoli ne hodijo po lokalih, kot pa “nekadilci” (če že vztrajaš pri teh metaforičnih poimenovanjih ;)), ker je zakon zagotovo najbolj prizadel ravno gostince.
ob 12:25
@Strojnik, ja, prepoved prodaje alkohola je tudi ena od boljših for. Rezultirala je v tem, da so pocrkale vse tiste trgovine, ki so bile odprte 24 ur, da imamo doma vedno nekaj alkohola (za vsak slučaj) in da so si vse pumpe morale omisliti glupe rolete, za katerimi ponoči skrivajo steklenice s ‘sporno vsebino’. Nadvse smiselno početje, moram ugotoviti;)
@Pris; evo, zapečkarje pa kupim:) Mogoče sem malo nadležna, jaz z nekadilci ozmerjam vse tiste, ki nikoli nikamor ne gredo, pijejo zgolj vodo ali naravni juice in so na splošno – strašno dolgočasni (pa zaradi mene lahko tudi kadijo;)
Metafore so pa tolk fajn stvar;)
ob 12:30
He he. Na glupih pumpinih roletah, pa reklama za pivo… :)))
ob 12:35
Malce izven konteksta…. nekedilci, se na vse skupaj odzivajo veliko bolj zivcno in nestrpno kot sami kadilci. Vsem tem nestrpnim nekadilcem predlam, da se usedejo, prizgejo en cik, globoko vdihnejo in se na ta nacin lepo sprostijo in umirijo! ;)
ob 12:52
heeeej, jst sem strpna! lepo zunaj stojim in kadilcem podtikam moje mrzle rokice v gretje :D
ob 13:23
Konec je korenčkov raja, prišel je čas palice. Ker ste delali premalo otrok ne računajte, da boste lepo v miru in penziji crkavali za rakom. Treba bo še delat, za delo pa mora biti suženj zdrav. Naj ga delo krepa.
ob 13:28
@ lonDON: saj ne misliš resno. Iz mojega gledišča je zadeva ravno obratna. Prej je bilo nekadilcem kar samo po sebi umevno, da se v lokalih kadi in res se ne spominjam, da bi kdo o tem sprožil kako resno javno debato. Pač, če sem hotel biti v družbi in se zabavati v lokalih, sem v računico avtomatično vkalkuliral, da bom smrdel po čikih. Močno dvomim, da je reprezentativna masa nekadilcev kdajkoli bojkotirala lokale. Zdaj, ko velja prepoved, pa dnevno poslušam živčne lamentacije kadilcev, kako je vse skupaj nepošteno, kadilci ne hodijo več v lokale, gostinci pa javno napovedujejo državljansko nepokorščino. Kdo zdaj rabi čik za sprostitev in umiritev?
ob 13:38
Pris, jaz sem vedno resen! ;)
ob 14:05
@Pris, London je vedno resen, to seveda lahko potrdim;)
Kar pa se ‘prej in potem’ tiče … Zakaj se ta debata vedno zreducira na neko osebno noto? Sem smrdel? Nisem smrdel? Kadim? Ne kadim?
Vsi smo nestrpni in bojim se, da nekaterim niti škatlica cigaret ne bo pomagala;) (To seveda mislim smrtno resno;)
@Irena, bo nekaj na tem. Nekadilci ste prej smrdeli zaradi nas, sedaj pa zaradi nas (?) zmrzujete. Še dobro, da kadilci na koncu koncev le pogrejejo kako ročico;)
ob 14:35
Ah, ta “osebna nota” je bila kar tako za zraven, da sem lažje ponazoril. Poanta je drugje, predvsem kot odgovor lonDONu: nekadilci nismo nikoli tako pizdili, ko se je kadilo, kot zdaj pizdite kadilci, ko se ne kadi. Sprevržena logika je, da se zdaj kot nestrpne okarakterizira nekadilce, ki smo v namen vsesplošnega druženja in zabave vsa ta leta tolerirali cigaretni dim v zaprtih javnih prostorih in še celo zdaj spremljamo kadilce na njihovih “popotovanjih” na ledeni čikec pred lokalom, vse z namenom druženja, ki je glavni razlog obiska lokalov. Po drugi strani pa so bili vsaj v prvih mesecih po uveljavitvi zakona lokali na pol prazni, ker ste jih kadilci bojkotirali, krivi smo pa spet bili nekadilci.
O tem sem se razpisal že na Košakovem blogu, ko je bila zadeva bolj aktualna, pa so me militantno razpoloženi kadilci malodane razglasili za avtorja spornega zakona, čeprav sem bil tudi sam proti takemu načinu urejanja in tega nikoli nisem skrival. Ravno zaradi nivoja debate sem se do danes umaknil iz podobnih diskusij, zdaj pa sem ocenil, da so se strasti že malo umirile. Izgleda, da se motim.
ob 15:03
Huh, ja, nivo debate. Sama se običanjo raje v jezik ugriznem in o določenih temah pač ne pišem. A ko se mi v enem večeru ali dnevu stvari tako ‘lepo’ seštejejo ali ko se mi enostavno več ne da biti tiho, napišem. Prav o kadilcih sem, mislim vsaj, debatirala že dvakrat prej. Očitno me fino žuli ta zakon.
Če damo šalo, s katero se razbija nestrpnost debat, na stran, lahko rečem, da se vedno najde kar nekaj ljudi, kadilcev in nekadilcev, ki čisto kulturno in argumentirano debatirajo. In zaradi teh – je vredno pisati in zaradi teh – nekadilci danes zmrzujejo, nekateri kadilci pa se za uro ali dve odrečemo svoji smotki in sedimo v lokalu (samo nobenemu povedat, da sem jaz to napisala:)
Tko, zdej pa vam dajem blog do nadalnjega v najem. Grem po Volka in potem na Bložič. Se vidimo;)
ob 15:16
Dober zapis, čeprav po mojem mnenju, kot si zapisala, pristranski. Drugače se pa strinjam, da bi morali kakšen procent več nameniti za kadilnice in dovoliti nošenje pijače v kadilnico. Mi, nekadilci, pa vseeno ne bi prihajali domov v smrdečih oblekah.
@irena: Upam, da nisi zafrknila lastnika lokala :)
ob 15:59
Kako se pri nas sprejema zakone in druge pomembne zadeve? Si kdaj poslušala razprave v parlamentu? Jaz sem, dovolj da vem, kako to izgleda (pa ne vem, če isto velja za zgoraj omejeni zakon, moram priznati): poslušaš par blesavih izjav s strani vlade, vmes kakšno normalno, kakšni dve uri dobrih argumentov s strani opozicije, potem je glasovanje, rezultat pa vnaprej odločen: zmaga tisti, ki ima več glasov, število je že zdavnaj znano. Pomagaj si, če si moreš.
Mogoče (mogoče tudi ne) bi zakon ne bil tak, če bi gostinci resnično delili prostore na kadilske in nekadilske, ne pa z različnima napisoma na dveh stenah istega prostora.
Pri vsem, kar ti dam prav, pa tudi privoščim, komur pač paše, užitek tistega dima, ki menda pomiri in sploh prija, mi pa ni jasno, kako ravno tisti z najnižjimi dohodki (po tvojem pisanju) kupujejo cigarete… Koliko stanejo danes? Okoli dva evra najcenejše? Drži?
ob 22:08
Kaj po vaseh ne ždijo več v smrdljivih bifejih? Čeprav v to težko verjamem. Saj tam se niso dogajale neke poglobljene debate ali rojevale “revolucionarne” ideje. kvečjemu so se ga mal preveč nažli in potem ženo in otroke preganjali z vilami okrog bajte. Zdaj bodo mogoče malo več časa preživeli z družino-kar je lahko samo pozitivno.
ob 23:01
Ne vem, zakaj ste kadilci cigaret tako nesolidarni z drugimi zasvojenci-na primer s kadilci marihuane. Če stopite skupaj, se bo vaš glas slišal dlje. Ali je v osnovi marihuana kaj slabša ali nevarnejša od tobaka? Kolikor vem, ni. Torej…
Seveda je to karikiranje stanja. Kot karikira 1danica, za katero so izjave vlade blesave-hvala bogu jih je samo nekaj-argumenti opozicije pa dobri. Ampak za ta zakon je v veliki meri glasovala tudi opozicija. Kaže, da je blesav nekdo drug.
Priznam, da prav dosti v lokale ne hodim in tudi prej nisem. Kadar pa sem, me je zakajen zrak precej motil. Zato na ta zakon ne gledam z odobravanjem zato, ker ščiti zdravje kadilcev-zanj mi je prav malo mar in zaradi mene lahko kadijo 24 ur na dan, kar mnogi verjetno celo počno-pač pa zato, ker mi ni treba več prenašati njihovega dima. Ne samo v lokalih, nikjer! In zato upam, da do sprememb zakona ne bo prišlo.
ob 23:17
Poslušala sem kar nekaj razprav (mislim pa, da res ni šlo ravno za ta zakon) in ne glede na argumente odloča samo število tistih v vladi in tistih v opoziciji. V razpravah, ki sem jih jaz poslušala – pa ni važno, katere – so v opoziciji resnično imeli argumente, v vladi pa ene bogpomagaj izjave, ampak to ne šteje. Prav pogosto pa na t način ne zapravljam časa, če pristanem na to, da mi malo zrase pritisk, poskusim na ta račun vsaj uživati ob dobri kavi.
Zakon bi v resnici lahko bil malo bolj življenjski. Je pa sigurno tudi za kaj dober. Mene prav gotovo ne moti toliko kot moti tiste, ki kadijo. Pravzaprav mi je kar všeč, da ne smrdim, če grem na pijačo. To počnem pa tako strašno pogosto (parkrat na leto) , da mi je res bolj ali manj vseeno.
ob 11:22
Morda jaz vidim drugače ampak zdajšnje stanje samo potrjuje teorijo o kadilcih kot o bolj komunikativnih ljudeh. Seveda govorim o povprečju.
Pri nas je že tako, da če kadilci ne gremo na kavico tudi nekadilci ne gredo. Lokalov ne bojkotiramo. Enostavno so nezanimivi, če ne morejo ponuditi ogrevanega prostora za kadilce.
Da se najnižji sloj ne bo odpovedal cigaretam je bilo jasno že ko so jih dražili. Ta pojav bi znal razložiti vsak kolikor toliko socializiran psiholog, ki ni hodil v večerno šolo. Upal bi se celo trditi, da so iniciatorji podražitev krivi za siromašenje marsikaterega družinskega proračuna.
Vemo, da imajo cigareti enormni pribitek glede na realno vrednost, pa se ob to nihče ne spotika. “Ker je vse to z namenom odvrniti rajo od kajenja.” Ja, seveda. Razliko potem namenjajo onkologiji, a ne? Če bi se ravnal po formuli našega premieja bi se najbrž moral obrniti na vlado zaradi izplačila te razlike v ceni. Če bi to razliko namenjal izključno za ekstra zdravstveno zavarovanje bi bil deležen vrhunskega tretmaja v privatni kliniki.
Torej, če smo v tržnem gospodarstvu, naj popustijo zahtevam trga, katere ne tangirajo nekadilcev cigaretam pa naj dajo tržno ceno.
ob 16:49
Ne vem, ce si ta svet zasluzi Zlobo kot si ti…
RSPCT
ob 20:57
Kadilci bolj komunikativni, bolj in in crno bjeli svjet crno bjeli svjet crno bjeli svet crno bjeli svjet mama tata pas i kravata ta ta
ob 11:23
Zjutraj, ko sem šla na kufe, me je preblisknilo. Ne spomnim se, da bi se nekadilci prej, kadarkoli, ever pritoževali zaradi zakajenih prostorov, kar naenkrat so pa glasni. To je bilo za intermeco.
ob 12:22
Lisica, pa si prepričana, da ti spomin ne peša?:)))
ob 13:01
Se strinjam s tabo – na vasi so gostilne prazne ali pa ljudje sedijo zunaj. Če bi ob istem času lani nekdo rekel, da bo decembra v gostilni sedel na teraso, bi ga označili za norega.
ob 19:27
pozabila si samo omeniti, da je zakon tudi
1. zaradi tega, da se človek ne zasedi lepo ob čikih in kavi, ampak zdaj za šankom na hitro skrne kavo in gre nazaj delat. in
2. da se je večina revolucionarnih zadev začela ravno v kavarnah, kjer se je folk družil, spoznaval in preživel mnogo ur skupaj.
3. da če bi jih v resnici skrbelo za naše zdravje, bi enostavno čike vzeli iz prodaje.
no pa četudi se komu zdi to teorija zarote. dejstvo je, da ni nobene zabave več iti sam v bar, si narociti kofe in preziveti une pol ure ali več, s čikom in časopisom, in srečal zraven ša kakega prijatelja, včasih spoznal kakšno dekle…
zgleda da so tablete proti depresiji vseeno cenejse..
ob 7:58
pristopis v lokalu do deklice in jo vprasas… ce gre ven skaditi enega s teboj?
ob 11:02
Zloba, OK, moja mama, ampak nje ne štejem :)
ob 15:23
[...] Tukajle je zloba pisala o kadilskem zakonu… Sicer se ve, da sem nekadilec in mi je protikadilski zakon povsem všeč, ne skrivam tega. Všeč mi je bilo recimo to, da sem v petek zjutraj prišel iz zabave in nisem smrdel po cigaretih. No, naj še hitro dodam, da tudi na zabavi, kljub precejšnji masi ljudi, veliko plesa in prepotenih teles, nisem zavohal nikogar, ki bi smrdel po švicu. Čudno, kadilci so mi vsi zatrjevali, da se bo to dogajalo. [...]