čas priprave … hja … med 5 in 10 let … lahko tudi kako več ali manj …
sestavine … v resnici … precej poljubne … odvisne od tistega, ki bo kosilo pojedel
primerno … za eno osebo …
navodilo za pripravo:
v roke vzameš ravno prav zrelega moškega in najprej preveriš … ali premore vsaj meter sedemdeset. potem ga potreseš s ščepcem seksapila, zaliješ s kapljico žlehtnobe, mu dodaš sladke, mehke ustnice, tople roke in nadvse ljubek palec na nogi. nujne so nekoliko hudomoušne pa zlobne očke, ki se kasneje iskrijo izpod čela, pa malce kocin na bradi. zelo pomembno je, da čim prej najdeš tudi funkcionirajoče možgane, zdrav želodec in ledvice, pa jezik, ki se zna ‘vrteti’. na tržnici ne smeš pozabiti najti ščepa cinizma, zavojčka humorja, kilograma razgledanosti in vrečke aktivnosti. na poti domov lahko kupiš še kako luknjico v bradi, tatoo ali usnjen plašč … ampak te sestavine sploh niso nujne. iz predala vzameš še kupček črnih las, družboslovno diplomo pa nekaj začimb – recimo glasbeni talent ali pa politični potencial … z začimbami ne skopari … izdatno potresi in zalij še s pol kozarca hladnega piva. ne pozabi na nekaj velikih žlic (ne, ne vegete) – samozavesti.
sestavin ne mešaš, le na približno pravo mesto jih postaviš in potem porineš v pečico odnosov – za nekaj let. naj se roba peče, mrcvari, naj se uči na drugih in naj rase. ko se ti zazdi, da je kosilo pripravljeno, ga previdno potegni iz pečice, obleci v kake kavbojke, pisano majico ali karirasto srajco, razmrši črne lase in preveri, ali dar govora še funkcionira. opremi ga še z aktualnimi informacijami, polij z malce življenjskih izkušenj, na nos posadi nujno oglata očala … in pošlji v svet.
ni vrag … da ga nekje ne sreča teta zloba … in ga ob večji količini piva … poje.
mater … kako jst vedno padem na isto finto … in kolk po dolgem času to … paše;)
nič kriva. sam mačka mam.