jutra. poletna, sveža, sončna jutra. sončni vzhodi, ptičje petje in še cel kup podobnih stvari … o katerih se nam, zaspancem … le sanja. mi spimo, dokler nas budilka dokončno ne spravi iz tira … potem pademo na vse štiri iz postelje … se nekako uspemo privleči do kopalnice … opravimo najnujnejše … potem pa tako ali tako ugotovimo, da zamujamo … in oddirjamo skozi vrata popolnoma sveži in prebujeni. seveda jutranjih lepot niti ne opazimo … ptice pa zgolj in le … če katera mrtva leži ob cesti. važno je … da ne zamujamo v službo (no, vsaj ne preeveč) … in da smo po prvi kavi samo še na pol zombiji. vsaj … jaz.

ker pa zloba rada preverja tudi novotarije, ker verjame … da je mogoče tudi drugače dan začeti … se je od sobote zloba pripraljala … na nekoliko bolj zgodnje vstajanje. ob šestih iz postelje … ob sedmih v službi … to se mi je zdela taka primerna ura. seveda ne. kljub temu, da je bila budilka nastavljena ob petih (saj veste … da jo potem še malce prestavite in še za pol ure zaspite … najslajše pol ure v celi noči) … no ja … kakorkoli že … nobena budilka me ni ne v soboto in ne v nedeljo, niti v ponedeljek in še manj v torek … spravila iz postelje … prej … kot je to v moji navadi. tudi ta teden se je tako začel s padanjem iz postelje in zombijevskim lovljenjem kave po bajti.

ampak … danes … danes se je zgodil čudež. zloba je sama od sebe odprla oči kako minuto čez šest … se lepo pretegnila in se šla nadihat svežega zraka na balkon. brrrrr … seveda je bilo tako prekleto mrzlo, da mi je rit potegnilo nekam pod vrat … o čem drugem niti ne bi govorila … in edina rešitev je bila … vroča kopel. saj … imamo čas.

in smo se namakali … čofotali … pa oprali glavo … depilirali noge … populili obrvi … se namazali z oljem … si našli pravo kremo … razčesali lase … jih posušili … se spravili v kuhinjo pripravit zajtrk … pa na balkon zalit rože (tokrat … oblečeni, jasno) … pa še mal pomivat posodo, ki je od včeraj ostala v koritu. potem smo si vzeli čas še za prekladanje majic in kril, iskanje pravih barvnih kombinacij, make up, postiljanje postelje, izbiranje pravih čevljev … saj imamo čas …

…. seveda ne. ura je vmes ponorela … in odbila osem … še preden sem si do konca pripravila zajtrk in kavo. fak of pa zgodnje ure. v službo sem priletela prav tako zombijevska kot vedno … pa še sitna za povrh … ker bo zajtrk do popoldneva zanič … kava pa tudi. in mrtvi ptič še vedno leži ob cesti. grauž.

... brez komentarjev

Brez komentarjev





  1. chef pravi:

    Hehe, pojma nimaš.

    Jaz trdim, da se lahko vsak privadi na zgodnje vstajanje, no, pa tudi na pozno. Le nekaj treninga rabiš in veliko volje, kot pri športu.

    Izgovori “moj bioritem je pa drugačen, bla bla bla” so iz trte zviti.

    OK, danes si čist zagnojila celo jutro, wtf, zakaj bi se sploh mazala z oljem :lol: Ampak ko se boš pa enkrat navadila, boš presenečena, ko boš pogledala na uro in bo šele 15.00, ti boš pa že vse naredila!

    Zadnjič smo šli v hribe, pa sem vstal ob 3h zjutraj (jaz s tem nimam nobenih problemov). Ob 8.45 smo bili na vrhu Grintovca, ko smo ob treh jedli pico v Kamniku, sem se pa čudil, da nam je ostal še cel dan!

  2. bamboo pravi:

    spomnila sem se na “zombije” ;) :) :) (nasmeh na ustih) hhehehe

  3. irena pravi:

    chef, ob treh zjutraj?! to sploh še ne paše pod isti dan, tko da si v bistvu spal dvakrat v enem dnevu, naslednji dan pa nič :D

    jst sem se zadnje cajte lepo navadila vstajat nekje okol 7:30. Čist sem ponosna nase. Je pa res, da večinoma delam popoldne in mi je totalno kul, ker imam bajto zase dopoldne. Vse delam počasi … in ljubim jutranjo rundo na kompjutru. :oops:

  4. M. pravi:

    Odvisno tudi, koliko spanja potrebuješ. Meni dnevno vstajanje med šesto in polsedmo ne dela nobenih težav, samo malo si je treba bioritem premaknit. Urco greš prej spat, pa potem urco prej vstaneš, za vikend malo poležiš pa gre. Res je dan veliko boljši, če že ob treh končaš s tlačenjem službenih opravil in si doma že pred velikim navalom dnevnih migrantov…

    @zloba: Dobro izkoriščen čas zjutraj… :)

  5. Morska pravi:

    Glede na to, da sem kar lepo število let vstajala ob 3h zjutraj, si zdaj privoščim spanec do 8h ali 9h. Občutek, ko sem lahko pokonci po 22.uri zvečer, kar je včasih bila ura mojih zaspanih zajčkov, je velik boljši. :)

  6. zloba pravi:

    @šef … ti je že kdo povedal … da si čuden? :-p

    @bamboo … :) razloži to še šefu …

    @irena … počasi se najdlje pride, če mene vprašaš;)

    @M … bolj kot razmišljam … bolj se mi zdi … da v resnici ni bilo tolk napačno tole jutro … sam navadit se moram;)

    @morska … ženske smo baje vse bolj nočne ptice:)

  7. chef pravi:

    Za v hribe je treba zgodaj vstat :) In ni lepšega kot se peljat po prazni cesti in kasneje štartat v temi…

    Sem pa zadnjič prebedel celo noč in sploh nisem šel spat. Naslednjo noč sem pa spal 3 ure, pa sem še nekako zgural cel dan, ampak komaj, s šibicami v očeh. Človek se vsega navadi ;)

  8. Morska pravi:

    Človek se navadi na vse tako kot kurc in lula na odsotnost seksa :P Nič dobrega v taki navadi… zgledaš kot zombie, živčen si in tečen in pol ugotoviš, da je brezveze :)

  9. zloba pravi:

    @chef … kaj pa vem … v hribe me je treba vlečt in silit … brez spanja pa sem komot zdržala tri dni skupaj … in vse tri dni … tudi delala … motivi pa to;)

    @morska … človek je trpežno bitje … ampak na odsotnost seksa se pač NE navadi.

  10. feniks pravi:

    Odkar je v naše kraje prišla elektrika je vse več takšnih, ki zjutraj težko vstanejo. Nekoč sem bral kako so poskušali v delu Indije zmanjšati nataliteto. Poskušali so s kondomi, tabletkami in ne vem še čim. Tablete so metali stran, kondome so uporabljali pozabilsemžezakaj, skratka nič ni pomagalo. Potem pa je začela nataliteta padati. Ker je tja prišla elektrika in z njo televizija. Ljudje so zvečer živeli v čudežnem svetu filma, primerjali svoje življenje s filmskim in zaspali pred tv. Tako pa težko delaš otroke. Tudi zjutraj niso bili najbolj pri volji. Še manj ženske, razočarane nad svojimi samci, ki so bili v primerjavi s tistimi na tv prav bedni.
    Hja, dokler gori luč ni treba spat.

Komentiraj