nedelja se počasi izteka … jaz pa … sem se spomnila, zakaj ne maram družinskih počitnic na morju. preden stlačiš vse rjuhe, brisače in gate v potovalko … preden prestaviš vse rože, da jih bo soseda lažje zalila … pomiješ posodo (a nisem včeraj rekla, da ne bom???) in urediš vse finančne transakcije … te veselje že začne minevati … ko pa pomisliš na cijazenje v avtomobilu brez klime po vročem soncu in po možnosti – v nepreglednih kolonah … bi najraje … kufre razpakiral in se butnil na pir v prvi kafič. hvala bogu, da so mi prepovedali kaditi v baru … tako da … bom ostala kar doma in pri prvotnem načrtu … pripravah na dopust.
priprave (vsaj, če si ženska) … vključujejo še obvezno depiliranje po vseh koncih in krajih, tlačenje razno raznih žavb na lase, ker nočeš, da tvoja čupa na morju preveč trpi in najbolj stresno od vsega … preverjanje … ali še lahko brez kakih prehudih muk zlezeš v kopalke. sledi še poplesavanje v kopalkah pred ogledalom, od katerega je odvisna večina dobre volje, povezane z dopustovanjem.
k sreči … me podoba v ogledalu ni čisto dokonca pretresla … in ja … bomo preživeli … vseeno pa … kaj je nam tega treba? mislim … pakiranja … depiliranja in kopalk? hočem nazaj svoje otroške dneve, ko mi kocine niso delale težav … ko sem golorita tekala naokoli in ko mi je dol viselo … za to, kako izgledam, kaj se dogaja z mojimi lasmi in koliko meduz je v morju.
seveda ne … zdaj sem že fina gospa in na morje se po dolgem času odpravljam v družinski različici. kar pomeni … ne nudo plaža, kopalke vsaj v bližini matere … skrb za meduze in svinjarijo v morju (jups … zdaj sem jaz mati, zdaj meni pripada paničarjenje) … lovljenje otroka s kremo za sonce in jao bože … kuhanje. sier baje dobimo privat plažo … ampak … in malo robinzonskega življenja … ampak … jaz … nisem tako zelo prepričana … da je to zame.
jaz bi raje … sočo … pa pivo zraven … bolj malo sonca … goro dobrih knjig … in ja, šanso, da zvečer pobegneš domov … si privoščiš orto tuš … in se potem vsedeš za računalnik. maili, novice, blog, jasno … to bo manjkalo. zloba bo teden dni brez neta … in že zdej … si grize nohte. bo zdržala? ne bo zdržala?
seveda bo. ker ima že vse spakirano … ker bo vozil brat in ker bodo starši po enem dnevu zapustili prizorišče. juhej. če tako kje na hrvaški obali ugledate golorito babo, ki se s skal meče v v vodo … v senci pa skriva kup knjig, blond dolgolasca pa šklatlico malboro light … ste lahko skoraj povsem prepričani … da je to zloba.
sam še soseda pretepem, ker mi je v glavo vtepel eno bolj butastih pesmi na tem svetu … pa grem. se tipkamo … čez kak teden.
ob 20:28
Veliko sreče pri premagovanju odtegnitvene krize (internet) pa čim lepši dopust! :)
ob 20:30
Enjoy! (zadnje čase samo še to pišem po blogih) :)
ob 21:34
Prid nazaj :)
ob 21:43
jah, uživaj, zloba, kaj naj drugega rečem. sploh pa mislim, da bom pogrešal tvoje pisanje … in jah, če včeraj – pri gospodinjskih delih – nisem bil za nobeno rabo, se danes junaško javljam za depiliranje … če se mi roka ne bo preveč tresla, bo vse OK.
ob 21:58
Nisem ti fouš niti malo. Čeprav se mi ni treba brit.
ob 16:14
Ne hodi, spljoh! :) No ja, če si pisala iz Londona boš pa tam tudi našla kaj. Hec. Izklopi in spočij se.
ob 12:29
Lisica dlako menja, ne nravi.
ob 21:39
Spet sem se nasmejala. Prav paše. Ej zloba pa še en kozmetični nasvet. z laserjem se da vse dlake pokurit in potem nehajo rasti.
ob 0:09
uživaj… ostali bomo pa pazili da nihče bloga ne ukrade, pa komentarje bomo zalil :))
ob 1:11
ja, uživanje je delikatna zadeva, nikoli ni v pravilnih količinah zajeta, dru -
gače pa brez tega življeneje ni vredno počenega groša; zdaj je prva kriza že mimo, tako, da je vse v najlepšem redu, bomo pa mirno počakali na uči -
nek te obmorske epizode :) kar se pa tiče postopkov z laserjem, se raje z
gliserjem ukvarjaj!
ob 15:25
matr ste zadnje čase vsi agresivni. človek pošlje v svet pesem z optimistično noto, nazaj pa dobi grožnje z batinami. vsi bi me samo tepli zadnje čase. ni mi jasno – jaz pa tako nedolžen, lep in prijazen… :)
ob 13:04
sosed … jaz sem samo verbalno agresivna. ampak … tiste čuke ti pa res zamerim. po glavi so mi odmevali cel dopust … in ne … ni pomagalo … da sem se potožila svoji družbi. potem so namreč pesem prepevali prav vsi … dvakrat so mi jo našli celo na teveju in poskrbeli, da sem ujela prav vse akorde. ko pa se je ena mati na plaži odločila, da svoje 4 mulce nauči … ja … točno to pesem … pa sem resno pomislila … da bi komu kaj grdega naredila.
ampak … sem preživela. za silo sicer … in ob pomoči ožujskega, karlovačkega in drugih zvarkov … tako da … obljubim … ne bom te tepla;)
ob 13:34
Prav imaš, kaj bi se tepla, bova raje kakšno skupaj zapela!
Recimo tole: Miiiiiii gremo pa na morje… la-la la-la la-la… :)
ob 14:06
grrr … in meni pravijo … da sem zlobna;)