aly: psihologija pravi tudi to, da to, kar si ti navedla, ni res. odvisno katere knjige bereš. knjige, napisane v ZDA nedvomno veliko bolj podrobno, široko in dosledno obravnavajo enostarševstvo in vse poglede na le-tega, kot evropske. zakaj? ker imajo tam več desetletno prakso z velikim številom enostarševskih družin. in ne poznajo besede samohranilka (nekdo me je enkrat vprašal, če so moji otorci samojedi). to so one single parents.

meni osebno enostarševska družina ni hendikep, je pa v bankah, ko hočeš vzeti kredit pa ga ne dobiš na en dohodek (še manj če je le-ta minimalen), in je, če ni subvencionirane malice in kosila, ti pa imaš nizek OD. Kaj pa je nizek, je relativno. A če si podnajemnik in plačuješ 250 eur stroški šola – preživnina, ki je ali pa je ni, potem ej tudi 1000 eur nizek OD, čeprav za koga drugega ni.

hčeri puščam sami doma, ko hočem bit sama s sabo. dokler bo vse ok, ne bo nihče nič rekel, če pa se bo – bog ne daj – kdajkoli kaj zgodilo, potem pa bo neodgovorna mati.
kdo vzgaja moje otroke? v šoli sta 7-9 ur, s prijatatelji 2-3, z mano 3, med vikendi malo več. moj čas je kot češnja na torti.

oče dolgo časa ni vedel kaj početi z majhnimi otroci, zdaj lovi trenutke in se bocka z njima za vikende, ki jih nočeta preživeti pri njem. in ravno danes sem starejšo prisilila z argumenti, da mora z njim na sočo, čeprav noče tja, noče z njim noče nikamor. jaz od tega, da gre ona tja nimam nič, on ima, ona … bo pa še videla, ko bo velika. mogoče mibo metala naprej kako sem jo posiljevala z obiski očeta.

osem let sem živela v okolici, v kateri so bili vsi brez izjeme poročeni. kako mi je bilo? tam sem dobila občutek kaj pomeni biti grožnja nekomu. tam sem se kalila kako se postaviti zase in prva udariti z besedo. ja, za poročene ženske smo samske z otroci grožnja, vsaj taka je moja izkušnja, trpka, resnična.

ko gresta dva skupaj, da bosta imela družino, se stvari v zvezi porazdelijo. ko pa gre en stran, pa tisti, ki ostane dela taista dela, ki jih je delal prej dela, ki jih je delal partner, ki je odšel. Zato se meni zdi enostarševstvo dejansko veliko bolj odgovorno in naporno kar se tiče vzgoje in skrbi za otroke. starševstvo torej.

sama zase pa lahko rečem, da sem srečna sama z otroci. bila sem v petletni vezi in sem se po koncu le-te odločila, da to res ni zame. zame je zvestoba in pravo partnerstvo, vse kar odstopa od tega pa ne. in vem, da mi bo in mi je težko najti partnerja, ker znam skrbeti zase in svojo družino in stati na svojih nogah in … kje ima tukaj partner mesto?
dvomim, da se bom kdaj resno za stalno vezala, ker se človek z leti navadi tudi te točno določene svobode in … se ji je tako težko odpovedat.

uf, sem bila dolga. pa sej o tem pišem na svojem blogu podrobnosti in ne smem vsega zlit v en post.

BTW sosed, lepo si zapisal: “ampak konec koncev to ni njena odgovornost, ne dolžnost,” AMpak vse se da, če se hoče oz. Kjer je volja, je moč ;)

vanja … čeprav nerada … se strinjam s pi.romanom. ženske se rade vidimo v vlogi žrtev in ja … neznansko kompliciramo. seveda ne trdim, da so moški popolni … le bolj praktično uporabni.

in evo … chef … sva že pri odgovoru zate … moja moško-fuzbalerska družba me je marsičesa že naučila … še česa … pa me bo … kompliciranja nimamo na programo izobraževanj;)