recept za popoln začetek dneva:
vzameš sivo in deževno soboto, ko si čisto sam in brez vseh obveznosti, soboto, ki ji sledi še prosta nedelja. zbudiš se dve, tri ure kasneje kot običajno … čisto počasi pomaneš oči in se še malce valjaš po topli postelji. potem odpreš okno, spustiš v sobo sveže opran zrak in pristaviš kavo. vmes skočiš pod tuš in na postelji od mrtvih obudiš svojega prenosnika. kava … čik … net … nekje v ozadju tvoja najljubša glasba. pozvoni … odpreš vrata … in tam je tvoj ljubimec … ves topel in dišeč … tako kot čokolano pecivo, ki ga nosi s seboj. najprej odviješ in poješ ljubimca, potem pecivo … in potem … se pustiš pojesti ti … nekajkrat. čas ni pomemben … telefon je izklopljen … sveta zunaj ni. ljubimec oddide … ti pa se še naprej kot razvajena mačka preteguješ po postelji … naložiš dober film in srebaš preostanek kave. poješ še košček peciva … ki je ostal na mizi. postelja še vedno tako lepo diši … in tebi se ne da pod tuš. vsaj … ne še. zavrtiš film … in vmes … še malce predeš. pomisliš … da je pred tabo še cel vikend … in čisto mogoče … da bo na vratih spet pozvonilo. zapreš oči … in še malce odplavaš.
zbudiš se … in nasmehneš.
sanje?
niti ne;)