Prišel si čisto potiho. Prijazno in nedolžno. Najprej je bila beseda, potem sva bila midva. Kradla sva trenutke, kradla sva dneve, samo da sva bila skupaj. Že od prvega dneva sva vedela, da si nisva usojena, a bila sva – obsedena. Drug z drugim, z najinim druženjem, z najinimi telesi. Nisva si znala, nisva si hotela pomagati.
Najprej sva si lagala. Da ni nič. Ker ne sme biti nič. Potem sva si nehala lagati. Povedala sva si vse. Ni pomagalo. Le še bližje sva si bila, najini telesi sta se še bolj prepletali, ustnice še bolj ljubile. Vsakič, ko si odšel, si za seboj pustil del sebe, tvoj vonj je polnil moje nosnice, čutila sem te na sebi, v sebi, bil si en in edini. Nisem želela verjeti, da jaz zate nisem edina. Nisem se ukvarjala s tem, da sploh obstaja karkoli, razen naju. Ker ni. Vsaj ne zame.
Potem si izginil. Lepega dne, brez pojasnila, pustil si le kup vprašanj. Tako prekleto je bolelo. Sploh ne vem, kaj. Saj nikoli nisi nič obljubljal, saj je bilo vse jasno. A vseeno, s tvojim odhodom se je svet ustavil. Ničesar več ni bilo. Nobenega trenutka, objema, topline, male, drobne laži, zaradi katere je lažje preživeti dan. Praznina. Popolna praznina.
Čez čas si se vrnil kot tujec. Srečevala sva se, gledala, dolgo časa nisva niti spregovorila. Kadarkoli si bil dovolj blizu, da sem te vonjala, da sem začutila tvoj dih na vratu, se mi je mešalo. Ni pomagalo, da si me prizadel, ni pomagalo, da sem te prezirala zaradi tvoje odločitve in odhoda, nič ni pomagalo. Telo je v tvoji bližini še dolgo drhtelo, telo je terjalo svoj davek. Želela sem si te. Neskončno. Spet in spet.
In si klonil. Bil si šibek. Tako kot jaz. Toliko časa sem hrepenela po tvojem telesu, tako zelo pogrešala tvoj dotik, a ponovno srečanje je bilo skoraj tako zelo prazno, kot meseci po tvojem odhodu. Dotikala sem se te, te ljubkovala, kot bi želela nazaj svoje sanje, kot bi poljubi lahko obudili to, kar je že davno umrlo. Z vsakim dotikom si bil dlje, z vsakim poljubom bolj tuj.
Zdaj sediš na tistem barskem stolu, srebaš pivo in me gledaš. Jaz gledam tebe. Klepetava. O čem že? Ne vem, ne slišim te. Ne več. Gledam tujca ob sebi, gledam roke in oči, ki sem jih nekoč ljubila in se čudim. Kako se lahko ljudje tako zelo oddaljimo? Kdaj nam nekoč najdražja bitja postanejo zgolj hladne maske? In zakaj? Sem te v resnici sploh kdaj ljubila ali sem le želela verjeti?
Ne vem. Če sem te kdaj ljubila, potem je ljubezen hudo minljiva in krhka stvar, če sem zgolj hrepenela po ljubezni, sem krhka in nemočna jaz. Kakorkoli obračam, ničesar več ni. Če je sploh kdaj bilo. In to me pomirja. Neskončno. Ker vem, da grem lahko naprej. Ker vem, da je v meni dovolj prostora za nove ljubezni ali nove sanje.
Hvala ti, tujec.
ob 18:13
Žalostno, a lep zapis. Všeč mi je optimističen zaključek. Bodi lepo!
ob 18:28
Bilo je, bilo. Ampak je minilo, včasih mine tudi največja ljubezen, ki je lahko trenutna in ne nujno večna. Opažam, da imamo radi, ljubimo na različne načine, tako kot so tudi osebe različne. Pomirja te dejstvo, da si šla naprej, da si preživela in veš, da te tudi najglobja čustva ne morejo potlačit. In seveda… čas nekak vse uredi.
Včasih res presenetiš z zapisi… aham… od tistih žlahtnih (ali žlehtnobnih?) zlobnih do takih čustvenih… no, pa saj v vsakem malo vsega :)
ob 18:39
morda jo on tebe prevec ljubil pa si lahka manipulirala z njim ne pomaga ce samo sprejemas ljubezen moras jo tudi dati
ob 18:46
mogoče je bila pa le močna, močna strast. saj ljubezni so različne.
lep zapis.
ob 18:49
Ja ja…ljubezen nam je vsem v pogubo…..
ob 19:03
mogoce bo pa zdaj tudi ona poizkala to kar je tak hudo pogresala
ja ljubezni so razlicne psa ziher ljubis na drugacen nacin kot pa cloveka
ob 19:07
@1danica, včasih sem tudi žalostna. A tokrat – ne. Izkušnja me je zaznamovala, a sem zanjo hvaležna. Vse dobro tudi tebi;)
@Orhideja: Nič ni večno in nič dokončno?;) In ja, čas je čudovita stvar. Čeprav včasih kar prehitro beži.
Pa, hvala za obisk. Počaščena;)
@Devil, ko gre za čustva in manipulacijo, je meja zelo tanka.
@Bonboniera; Hvala.
@Hotimir: He, tko hudo pa spet ni:-D
ob 19:11
Ja, klele gre zmeraj za osebni pogled.
ob 19:28
Ljuba Zloba, tako realno, tako znano… Res je, ljubezen nas velikokrat naredi šibke. Ljubezen ali le želja po njej, ki nas žene, da jo ujamemo, kljub temu, da vemo, da nima prihodnosti, da ima omejen rok trajanja, da ima svoj konec. Morda ravno zato toliko bolj uživamo v tistih “ukradenih” trenutkih, bolj kot v primeru, ko smo prepričani, da bo “za večno”. Morda..
To, da dva, ki sta se nekdaj imela rada, postaneta tujca, pa… morda je samo naš obrambni mehanizem, način, da si lahko rečemo, da je bilo prav, da se je končalo. Ali pa je izvor v strahu pred ponovnim zbližanjem in ponovno bolečino. Ali kot si sama rekla, le osvoboditev čustvenih vezi, zato da lahko gremo naprej.
Uspešno nadaljevanje poti z vsemi spoznanji, do katerih si prišla v svoji zgodbi Tujec.
ob 19:45
pride dan, ko ljubim samo oblake, tiste bele in tiste črne in tiste mini, ki se kot ovčke podijo po nebu… pa pride dan, ko bi ljubil vse, ki jih izbere moje oko in si jih želi moja pamet… ta je redkejši, a drag mi, ker je poseben in samo moj, ko bom v znucanem gugalniku volnene štumfe trgal…
ob 19:52
@Morska, morda imaš prav. No, vsaj razmišljala sem veliko o tem, da si izbiramo ljudi, ki so na nek način ‘pohabljeni’, ki jih ne moremo ‘imeti’. Zato nas ne ogrožajo, zato ne tvegamo vsega. Ker ja, z ljubeznijo smo ranljivi, če ljubimo, torej tvegamo, da bomo prizadeti. Pa vseeno, kaj smo res taki strahopetci? Kdo bi vedel. Jaz ne. Ne še. Postajajo pa nekatere stvari iz dneva v dan bolj jasne. Tudi zaradi že prehojenih poti;)
@Black, ne provociraj. Ne spet. Sploh pa ne z mojim najljubšim Tujcem. Njegovimi rožami. Ki so zle. In oblaki. Ki romajo. Ki so – samo moji;)
ob 20:02
menjam en oblaček za četrtek… za oddajo… bi šlo? brez tebe ne grem v eter!
ob 20:06
Ako smo res taki strahopetci ne vem, se pa na našo šibkost odzivamo različno. Eni se smilijo sami sebi, si rečejo, da pač nimajo sreče v ljubezni, eni zavzamejo vzvišeno pozo in si govorijo, da nihče ni vreden njihove ljubezni, eni v nedogled jamrajo kako so vse ženske kokoši ali vsi moški prasci in ja zato bolje biti sam, eni pristanejo na kompromis “bolje biti nesrečen z nekom kot pa nesrečen sam”, eni pa se iz vsake zgodbe naučijo stvari o sebi in spoznanja uporabijo v novem izzivu.
ob 20:11
@Black, en sam oblaček za mojo družbo??? Alo, dej zraven še pivo, pa pridem. Ker eter je pa le eter;)
@Morska, saj poznaš tisto … Svakoga dana u svakome pogledu …?:) Ne uspeva mi vedno, se pa trudim. Tudi to nekaj šteje;) Btw, še vedno nisva šli na ‘vodo’:-D
ob 20:13
Zloba: Važen je trud, tudi sama sem “trudna” zadnje čase :) Ja, na vodo, hudiča.. naslednji teden nujno! Sicer bom dehidrirala :)
ob 21:44
“zdravilen” zapis ;)
ob 21:53
DEAR BLACK AND ZLOBA MORATA ZELO PAZIT DA SI NE BOSTA TILNIKA V TISTEM GUGALNIKU ZLOMILA TVOJ NAJLJUJUBSI TUJEC TE SE PA BO PRISEL SIGURNO POZDRAVIT TAKRAT KO BOSTA NAJMANJ PPRICAKOVALA DA SE BO LAHKA ON KAKO VODICO ZATEGNIL OBLAKI SE PA BODO ZELO HITRO STEMNILI TAKO HITRO KOT LAHKO OSLEPIS
ob 22:00
@Morska, velja. Dehidracijo je pač treba preprečit. Sploh, če si ‘trudna’:-D
@Pokahontas, tudi. Predvsem zame;)
@Devil, pa na čem si ti?:)
ob 22:13
NA VODI
ob 22:28
tako resnično … pa tako lepo spisano … hvala, zloba.
ob 23:24
Rojstvo ljubezni in njena smrt, krajša ali daljša epizoda v našem življenju. Igra feromonov in hormonov s šibkim mesom ali vzivšena čustva? Kakorkoli že, nikoli ni isto. Včasih je kot neskončno sladka reč, katere ves sladkor je v enem samem grižljaju in, ko mine se nam sladko upre za nekaj časa. Telo ga zavrača in tisto, kar smo želeli na silo ni več isto.
Pokliče me včasih, toda utrip ostane isti. Želim ji novo ljubezen. Ko bo takrat poklicala bova lahko prijatelja.
ob 10:07
včasih si težko priznamo, da se ljudje spreminjamo in dva, ki sta danes “eno”, sta že jutri lahko vesolje narazen. največ kar lahko narediš je to, da uživaš v trenutku dokler traja. v praksi pa je seveda težko stati ob strani in opazovati nekoga, ki si ga ljubil in v njem spoznati tujca…
ob 10:59
Z leti boš spoznala, da to ni bila ljubezen, ljubezen je nekaj drugega, v tem zapisu pa jaz prepoznam edinstveno gorečo strast, besede so povsem odveč…….
ob 11:37
@Devil, to pa mora bit ena huda voda;)
@Peting, prosim;)
@Feniks: Prijatelja? Uf, jaz pa v to ne verjamem. Ne morem.
@Sosed: Ja, uživati to, kar imamo. Tu in zdaj. škoda, ker smo ljudje tako narejeni, da moramo nenehno načrtovati in pozabljamo, da se živi najprej danes, šele potem jutri.
@Nada, pa lahko potgnemo ločnico med strastjo in ljubeznijo? Meni se zdi, da eno brez drugega ne gre.
ob 12:21
Zelo lepo napisano, toda večina nas je dala nekaj takih epizod skozi. Bolj se mi smilijo tisti, ki jih niso. Nekateri se takih epizod lotevajo mnogo prepozno in sesujejo hišico iz kart, ki so jo mukoma in dolgo gradili. Sosed je omenil spreminjanje. Jaz bi temu rekel odraščanje. Kje smo za kaj dovolj odrasli, ni nikoli lahko določiti. Nekateri niso naprimer nikoli za resno vezo, nekatri pa še za avto vozit ne… :?
ob 12:34
ja tale voda je res nora
glede resne vez se pa na zactku pomenis ne pa da izkoriscal samo zato ker te dobro fuka
ob 14:42
@Strojnik, z izkušnjami odraščamo, počasi in vztrajno, čeprav vsak na svoj način in vsak v svojem tempu. Zgodbe pa so – tako različne, včasih pa povsem podobne;)
@Devil; Itak. Potencialnega partnerja takoj izprašaš, zaslišiš pa še bančni račun mu preveriš. Če kasneje še seks štima, si zadel sedmico na loteriji;-P
ob 14:56
zloba kaj ce te partner od samega zacetka samo preverja da vidi ce si prava zanj tisto mogoce ma celo dva bancna racuna na razlicno ime (to je lahka samo ena velika preizkusnja ki se na koncu poplaca)
ob 15:01
kaj ti pomaga veliko denarja ce imas doma eno veliko budalo ki ga le v temi hoces srecevat a ni lepse ce imas partnerja ki ti je vsec pa komaj cakas da se domov vrnes da ga lahko objames
ne pa da pozno zvecer prides domov in upas da ze spij ker se ti gabi
verjemi na dolgi rok se to ne splaca in tudi ne poplaca
ob 15:10
Devil, si že kdaj slišal za ironijo, cinizem ali vsaj posmehljivost? Če kdo na podlagi mojih bančnih izpiskov sklepa, ali sem prava zanj ali ne, prav daleč ne bova prišla. In obratno, zaradi mene je moški lahko lep, pameten in bogat, a če me ne privlači, me tudi ne zanima. Torej – raje najprej seksam in potem sprašujem. Ker – finance lahko še kasneje rešuješ, slab seks pa bolj težko;-D
ob 15:22
se cisto strinjam stabo pol pa ne omenjaj bancnih racunov ( vsak pravi moski ve da ce se takoj dol da ni ta prava ti bi ze kar na prvi prizkusnji padla )
ob 15:45
Tudi ti, Zloba? Ne verjameš v prijateljstvo? Sam gledam na to takole; ljudje se razlikujemo in pogosto ne sodimo skupaj, če je seks krona odnosa z nekom s komer mislimo preživeti vsaj del svojega življenja potem ne rinemo z glavo skozi zid sicer sledi obvezno razočaranje. Iz tega razloga ne spim s svojimi prijateljicami. Mislim, da ne sodimo skupaj se pa podpiramo in razumemo čeprav ne nujno odobravamo. Če bi z druge strani bila drugačna pričakovanja, kar se je tudi že zgodilo bi odnos zamrl. Seks pač ne more biti ednini motiv za iti z nekom na pivo. :)
@Devil vsak išče svoje šanse na trgu duš in teles. Če hočeš sploh trgovati moraš imeti kaj za ponudit. Komur narava ni dala neke lepote je mogoče imel srečo pri pameti ali značaju. Mogoče zna spraviti v smeh svojo potencialno ali pa ji izpolniti skrite želje. Ravno zato je nekdo postal bogat in s tem nič manj hvalisav od tistega, ki si lasti 25 cm, ki jih je dobil gratis (ne, to ne pride od raztegovanja ;)). Vsem je skupno to, da pljuvajo čez ponudbo drugih in hvalijo svojo. Cilj pa je isti; skleniti čim boljšo kupčijo. S čim manj vložka dobiti čim več. Toda “dobre” kupčije se ne izplačajo. S časom ugotovimo, da ni dovolj, da smo ali bogati ali lepi ali pametni … , ker nas naša izbrana ne ceni več. Ker smo izkoristili superioren položaj na nekem področju jo dobili v trenutku pomanjkanja in nikoli nismo imeli namena skleniti poštene kupčije. Ravno v tem je štos kvalitetnejših zvez; jaz pol ti pol s stalnimi doplačili z obeh strani.
Tisti, ki pa mislijo, da je seks vse ali da je to denar ali pa da bodo partnerko s svojim smislom za humor spravil v smeh ob kupu neplačanih položnici ipd, razen strasti ne bodo deležni daljše ljubezni.
ob 15:53
a se bomo kasen posel sklnili
ob 16:06
Daljša ljubezen, krajša ljubezen, srednjemetražna ljubezen … Koga briga! Lubezen je ljubezen in traja, dokler traja, torej, dokler ima smisel. Da sediš v kafiču z nekom, ki ti je bil nekoč vse, danes pa se zdi, kot da ni nič, je okej. Se sprašuješ, kaj je bil, zakaj je bil in zakaj ni več. Ker si drug. Hvala bogu. Sprememba klime pač. Da pa sediš na domačem kavču ob nekom, ki je že zdavnaj točno tak tujec, pa se še kar prepričuješ, da je nekaj več, ker imata skupen kavč, je pizdarija in izguba časa. Ljubezen ni projekt in ni naložba za varno prihodnost. Ona prihaja in odhaja po potrebi, kakor se ji zjubi in se posmiha jalovim poskusom človeka, da bi jo kontroliral, vzgajal in zaklepal.
ob 16:17
ljubezen je edinstvena stvar ce ti ni do njej pa spakiraj saj ves ali hoces ali noces ljubezen si dva delit ne samo da eden ljubi drugi pa skoci ob vsaki priloznosti cez plot to pa pol res ne stima in enostavno ne gre
ob 16:43
@Feniks, tudi jaz. Pošteno priznam, da redko do kogarkoli karkoli čutim, a če že, potem hočem vse. Ko se nekaj konča, ne morem kar lepo zreducirati odnosa na kofetkanje in večerne debate.
Pa da ne bo pomote: prijateljstvo pomeni ogromno (v marsikaterem primeru več kot ljubezen) in čeprav s prijatelji ne spim, to ne pomeni, da so manj vredni od česarkoli drugega. Ne gre za to, da je seks krona nekega odnosa, je pa definitivno zelo pomemben faktor v njem. Lahko mu rečeva tudi strast, potreba po fizični bližini, nekaj, česar do prijateljev pač ne čutim.
Če je nekje nekdo, ki si ga želim, ki ga ljubim, in sem na neki točki prisiljena z njim ‘zgolj debatirati’, tega nočem in ne morem početi. Je pa res, da čas prinese svoje in ja, s časom čustva zbledijo.
Svojemu tujcu privoščim vse najboljše v življenju, ne čutim pa nikakršne velike potrebe po druženju z njim. Od ‘naju’ sem v neki točki pač pričakovala več. Manj me redko pritegne.
@Simona, ja, ko začnemo ‘definirati’ ljubezen smo verjetno že davno zamudili možnost, da bi ljubili ali bili ljubljeni. Fajn je, če to pravočasno dojamemo, pa spokamo, preden obstanemo v odnosu, ki je zgolj životarjenje. Tu in tam je v življenju sicer potrebno sprejeti kak kompromis, a ko gre za čustva, jih ne bi smelo biti prav veliko. Je pa res, da je treba imeti jajca – da greš, da prekineš ali si zgolj priznaš, da ‘gledaš tujca’. Nekaj, kar ljudem pogosto manjka. Jajca namreč.
@Devil: He, ne štima in ne gre? Ko gledam okoli sebe, se mi dozdeva, da kr gre. Marsikomu. Žal.
ob 16:53
po moje ga nisi dovolj ljubila zato pa je odkorakal tvojemu tujcu pa zelim veliko ljubezni z pravo osebo ki bo isto cutila do njega kot je on do tebe ja pa marsikomu se bo zelo zal
ob 16:59
jaz sem tudi taki clovek ko ima eno ljubezen jo noce delit z drugimi
pri prejsni sem se zmotil pri drugi se mi to vec ne bo zgodilo oci ti povejo vse pa upam da drugic ne bom vec laznjivim in hinaskim nasedel ker zdaj vem kako zgledajo ker sem se 7 lert ucil na njih
ob 19:54
Ljubezen ima baje več različnih sestavin. Strast je ena izmed teh, če obstaja samo ta, gre pač za “strastno ljubezen”. Ta se razlikuje od tiste, ki poleg strasnosti vsebuje še intimnost in zavezanost.
ob 19:56
Zloba, krasen post! (…pa tudi komentarji niso od muh :-) )
ob 20:11
Takrat, ko je odšel, je Zloba postala Zloba.
A ne Zloba, kako peklensko skeli takšno spoznanje, ko se nekdo odloči za drugo osebo. Uf, neznosno…poznam to!
ob 20:22
@Morska, res je. Vseeno: moja izkušnja je taka, da zavezanost in intimnost brez strasti ne štejejo dovolj, to je vse;)
@q&a: Hvala. Btw: jaz sem za komentarje!;)
@Tiib; He, žal, sitna sem bila že prej. Žleht pa tudi. Baje;)
ob 20:36
morda si zato taka ker nikoli vec ne bos cutila takih neznih poljubov kot ti jih je on dal ter neznih dotikov ki nikoli vec ne bodo na tvojem seznamu zate je se morda samo (hard core)
ob 20:38
zloba morda si ga ti nasitla pa je raje sel k drugi da bo shujsal
ob 21:19
če bi bla zloba grda, ne bi imela 45 komentarjev do zdaj…in fantje ne bi bli tko osladno sočutni…;)
ob 21:30
sicer jo osebno ne pozm ocitno jo ti bolje kot jaz pa noben ni omenil da je grda samo custveno se nima vse postimano morda si tudi ti kaksno vlogo pri tem igral da je tujec odkorakal bog si ga vedi a ne babun ker si se tak pojavil kot da se zelo dobro poznata
ob 21:51
Bila sta ogenj in voda,
kot strela in skala,
v vesolju strasti
sta se razigrala.
Ko strast je pošla
sta prazna bila -
spomin na divjanje
postale so sanje.
Voda in ogenj
nekoč sta bila.
V velikem poku
spomin na oba …
ob 21:54
( sir samo povej kasne vrste si drugace je pa zelo lepo napisano )
ob 21:58
Sir Lymon.
Zapis pa – ah, bežen spomin na eno tako strastno zadevo, ko sem na krilih viharja divjal v objem mladenki, ki me je hranila s semenjem strasti, mi nalivala slast in imela nad mano čudovito oblast. :)
ob 22:05
bogi sir a zdaj pa te nima vec v oblasti morda te bo pa zdaj kdo drug imel in ti polepsal leto 2008 da si ga bos lahko z lepimi spomini zapomnil
ob 22:11
Zbežal sem, se skril,
si čustva zbistril,
pri drugi žar sem
srčni odkril.
:)
ob 22:15
sir ti si pa res tak custven da imas sreco da te ni spohala pa pojedla saj ves topljen sir je ful dober ;)
ob 22:20
Danes sem take ljubke, pesniške volje, ker imam rojstni dan, ko rad nekoliko osladno flancam. Sicer sem pa kar zafukan … mislim, zarukan … eeem, hočem rečt – zasukan :)
ob 22:24
vse naj naj bo treba to leto skoz dat da se bo drugo leto kaj za praznovat ti zasukan sir
ob 22:26
ja kaj si zdaj zrukan zafukan zasukan al enostavno en veliki ku sira:)
ob 22:27
Ombre, na tem razpotju se najini poti ločita … Želim ti udobno počutje s samim seboj. Sebi pa takisto :)
ob 22:35
sir najlepsa hvala bom probal poiskat mladenko ki me bo hranila semenjem strasti morda se pa bodo najina pota kdaj krizala ;)
ob 13:24
Ravno so te brali na radiu Antena. ;)
ob 14:05
a tole zgodbo tudi mediji spremljajo al kaj:)
ob 14:41
OOOOO marijasvetabuhpomagi…
ob 15:14
gugi sveta marija ti ne bo pomagala ker je moja mama morda ti bo pa bog poslal kaksno presenecenje
ob 15:21
@Urška: Kdo je koga/kaj bral???
@Vsi ostali, pesniki: Čestitke;)
ob 15:41
zloba sama sebi lahko das roko ker si tako dobro zgodbo napisala
ob 15:52
Zgodbe piše življenje, ne ljudje.
ob 16:04
Zadnji odstavek tega zapisa so brali na radiu Antena. Približno ob pol dveh (mogoč mal prej). So tud navedli naslov bloga in vse.
Imaš danes kaj več obiska zaradi tega? ;)
ob 16:08
@Ipsilon, sej veš … žebljice in glavice;) Tnx.
@Urška, svašta. Hvala za informacijo. Obisk je tak kot običajno;)
ob 23:26
Zloba, bog je včasih malo fotokopiral. Avtomobilske posebneže in “tujce” potrjeno ;-).
ob 23:38
Zloba: Brez strasti definitivno ne gre, na dolgi rok pa sploh. Vsaj strastnost in intimnost morata bit. Velikokrat pa je prisotna samo ta prva in zato tudi hitro mine, ker ko se strast malce umiri, ugotoviš, da drugega ni. Ljudje pa se velikokrat “vržemo” in si želimo, da bi “bilo to to”, čemur sledijo razočaranja, ko pristanemo na realnih tleh.
ob 8:39
@Pika: :-) Motivi se ponavljajo. Očitno. V različnih pravljicah in v različnih življenjih. Važno, da se ponavljajo tudi srečni konci;)
@Morska: Na realnih tleh se vedno znajdem ob tvojih komentarjih. Kako naj karkoli pripomnim? (Ja, to je bilo mišljeno kot kompliment.)
ob 8:53
@Morska: jap, če ni neke splošne kompatibilnosti, v dolgoročnem projektu samo strast ne zadostuje. Strast je namreč marsikdaj predvsem projekcija lastnega hotenja – potem pa osebo podrobneje spoznamo, ugotovimo neskladnosti, čustva niso niti v osnovi harmonična …
In strast uplahne tako na hitro, kakor se pojavi.
Ampak – vseeno mi je všeč, ko me zagrabi emocionalni tornado. Boljše od katerekoli droge (ok, razen prave ljubezni, ki mi je pa še ni uspelo kupiti, je na trgu zlo malo dilerjev) :) Sumim celo, da je ‘prava ljubezen’ zgolj izmislica studia Walt Disney :)
ob 9:40
Zloba: Morska se prikloni (in potepta po prsih:))
ob 22:05
zakaj sm prisel … zakaj sm odsel in zakaj mi razpada srce …
zakaj me boli … zakaj klic krvi in zakaj ne verjamem vodniku …
ob 12:55
Si.R
če boš verjel v pravo ljubezen, jo boš zagotovo našel.