Komentarji na: Večer na balkonu

Avtor: Alla

Alla — Wed, 04 Jun 2008 19:31:09 +0000

Kako že gre tisti moder rek?
Pričakuj najslabše in upaj na najboljše?
Zraven pa še stavek iz naše mladosti: Nič nas ne sme presenetit!

Eh, včasih je blagoslov nič čutit.

Avtor: chiara

chiara — Wed, 04 Jun 2008 00:31:23 +0000

vedno, ko preberem zapist v tem stilu me začne skrbeti… srce, me mora skrbeti? bil bi že čas, da bi se medve kaj vidle, a ne!?

Avtor: Marta L.

Marta L. — Tue, 03 Jun 2008 20:19:08 +0000

Sanja … saj Ona že ve, ampak vseeno jo morava spomniti: namreč, vse, kar ona ima, so Njene Misli. O tistem, kar razmišlja – tisto potem privlači. (Zakon privlačnosti, ja …) in zato naj ne reče (misli) da bo teptala, naj ne reče (misli), da se bo sebično nasmihala, … ampak naj reče, da bo dajala, dajala sebe vsem čudovitim osebkom, ki ji bodo pršli na pot. Ker ji bodo. O, ja, ja, in bodo čudoviiti. Nobene vaje več. Naj začne zdaj!

* we are the creators of our universe *

Avtor: eva

eva — Tue, 03 Jun 2008 20:14:38 +0000

te razumem… se mi zdi da ta trenutek doživljam nekaj podobnega… pač… tipi so prasci..
ne vem kako sem lahko mislila da bo ta kaj drugačen. in zakaj se vedno upalim na enake.. vedno isti vzorec.. ah. isti vzorec tipa, isto beden konec. in me še ni izučilo. in sploh ne morem jokat. samo slabe volje sem in razmišljam.. ne vem.. zakaj se mora meni to dogajat?? kot da vedno iščem neko dramo v življenju.. pa s v resnici želim le malo miru.. upam da me bo do ju3 to že minilo, da bom nekako prebolela in nekaj časa jaz lomila srčka… tako kot se običajno stvar izmenjuje pri meni.. ice queen without emotions.. in ko končno nekoga spustim bliže,… broken hearth..tako da sploh ne vem kaj naj naredim.. samo tako bedno se počutim.. res… totalno bedno…zakaj me je samo izkoristil?????

Avtor: 1danica

1danica — Tue, 03 Jun 2008 19:00:05 +0000

A ni čudno, kako ti ponavadi dajo več navdiha čustva kot so žalost, otožnost, celo pomanjkanje čutenja … sodim po tem, kako lepo si napisala.

Avtor: senorita

senorita — Tue, 03 Jun 2008 16:55:08 +0000

Jst lahko samo rečem, da je tole ful dobro napisano :)

Avtor: Lukas

Lukas — Tue, 03 Jun 2008 16:24:58 +0000

Pusti malo odprto da ti pride hlad notri bo isto.

Avtor: Morska

Morska — Tue, 03 Jun 2008 15:20:44 +0000

Po mojem se vedno nekaj naučimo… le da tega na začetku ne vemo… To se pokaže šele, ko se znajdemo v podobni situaciji in če smo takrat sposobni prepoznati stari vzorec… smo na dobri poti, da prikličemo tisto “gradivo”, ki smo ga “poslušali” pred časom. Največji problem je uporaba le tega… ker pač ne vemo, kakšen bo učinek… ker smo na neznanem terenu… in velikokrat (prevečkrat) se tega tako ustrašimo, da raje podležemo starim vzorcem misleč, da bo ravno zato, ker nam je vse že znano, tokrat drugače, boljše. A ravno v tem se spet “zajebemo”, ker nas stari vzorec prinese okrog in ga ne ponovimo le delno, temveč v celoti. In rezultat se ponavlja…

V tej zgodbi bi lahko gospa z balkona naprimer namesto, da se zapre, vrgla iz sebe vse, kar jo tišči in tvegala neznani rezultat. S tem bi morda abstraktne stvari spremenila v konkretne in se lahko z njimi soočila, jih čutila blizu, kot da se jih lahko dotakne. Če se namreč zapremo, se ne prikrajšamo samo za bolečino, ampak tudi za vse, kar to ni.

Avtor: si. r.

si. r. — Tue, 03 Jun 2008 10:54:07 +0000

PROSTOST
Bojevnik spi na balkonu.
Noč je temna in gluha. Vse sliši.
Žena, ki si jo je v noči jemal, spi v postelji.
Ob zori je balkon prazen.
Poletje se zlije izza obzorja.

Avtor: zloba

zloba — Tue, 03 Jun 2008 10:46:37 +0000

Zdej pa se že v detajle spuščaš:-P