Med tem, ko nekateri zdravimo prehlade in smrkave nosove na toplem, kuhamo čajčke in ližemo med, se ljudje po Sloveniji pretepajo in koljejo. Dobesedno. Zobozdravnici so prerezali vrat, Mariborčanu porinili nož med rebra, v Tolminu so nestrpneži pretepli varnostnika.
Ali se samo meni zdi, ali pa je rubrika ‘Črna kronika’ iz dneva v dan bolj polna in pestra, ljudje pa vedno bolj agresivni in nestrpni? Prejšnji vikend smo šli na pijačo in srečali tri precej nažgane tipe. Prijatelje, ko so v lokal vstopili, in največje sovražnike, nekaj ur kasneje, ko sta se mlajša dva spravila na starejšega, mi pa smo klicali policijo, takoj, ko je padla prva klofuta.
Ne vem, mogoče sem samo jaz zadnja leta živela v kakem drugem svetu, ampak vrglo me je na rit, ko sem prvič, takole od blizu, videla zaradi kakšnih nesmislov so se ljudje pripravljeni prepirati, pretepati in očitno tudi – pobijati. Mogoče res živim v kakem paralelnem vesolju, ker pri nas se pač ne prepiramo, ne pretepamo, ne žalimo, sploh pa si ne želimo drug drugemo škodovati. Čudaki.
Koliko časa je minilo od brutalnega umora najstnika pred Globalom? Kdo se ga še spomni? Kdo še o tem govori? Koliko časa bomo še razmišljali o nesmiselnem umoru zobozdravnice na Kotnikovi v Ljubljani? Prav to me najbolj bega; Kako mirno in hladno kot družba dojemamo vse te bizarne zgodbe. Gremo pred Globala, prižgemo dve sveči, pošljemo verižni mail ogorčenja svojim prijateljem in pustimo komentar ob kaki novici. In to je to. Za nas je zgodba končana. Do naslednje, ko spet malce pocvilimo, v kakšnem groznem svetu živimo in spet prižgemo svečo.
Mediji hlastnejo po zgodbi kot zmešani, razcefrajo in povsem izkoristijo starše ter prijatelje žrtve, spljuvajo morebitne storilce, že naslednji dan pa mirno pozabijo na vse skupaj. Life goes on, ali kako že pravijo.
Kaj pa vem, če je temu ravno tako. Dozdeva se mi, da se je življenje staršev, ki so pred Globalom izgubili otroka, ustavilo. Verjetno tudi družina zobozdravnice, ki so jo zaklali na delovnem mestu, ne bo nikoli več živela tako, kot je pred tem dnevom. Mi bomo. Ker so za nas vse to zgolj novice iz časopisov. Sicer grozne zgodbe, a zgodbe, ki se nas ne tičejo, ki se ne dogajajo nam. Neke vrste katarza, ki jo je včasih prinašalo gledališče, se sedaj dogaja v črni kroniki. Nekaj groznega, a ne našega.
Sprašujem se, koliko časa še? Sprašujem se, kdaj se bo kaj podobnega zgodilo meni, mojemu otroku, tebi ali tvoji družini? Slovenija postaja vse bolj nestrpna dežela, ljudje pa iz dneva v dan bolj agresivni. Otroci nosijo v šolo orožje, večina šol (vsaj v Ljubljani) ima najete varnostnike, vsi hodniki so pod videonadzorom. Ljudje se prepirajo v lokalih, koljejo na delovnih mestih, pretepajo tam, kjer naj bi se zabavali.
Verjetno me ne bi smelo skrbeti. Slovenija se pač razvija in napreduje. Na Zahodu, ki bi mu tako radi bili podobni, je normalno, da se ljudje streljajo in si rinejo ostre predmete pod rebra. Na Zahodu so dnevno na sporedu eksplozije, streljanja v nakupovalnih središčih in masakri po šolah. Če so se tam navadili, se bomo tudi tu.
Hvala lepa za tako Slovenijo. Hvala lepa za tak svet. Noben razvoj ni vreden človeškega življenja, nobena dobra služba posameznikovega osebnega miru, noben denar neskončnega stresa. Ne želim živeti med nestrpnimi ljudmi, ne želim živeti v družbi, kjer me mora biti strah vsakega koraka, ne želim v taki družbi vzgajati svojega otroka.
Pa imam izbiro? V resnici ne. Važno, da je moja država zdrava in skrbna mati, važno, da nihče več ne kadi in da bomo kmalu spet dihali svež, zdrav zrak, brez izpušnih plinov. Če me slučajno kdaj kdo špikne z nožem pod rebra, bo vsaj razcefral zdravo, sveže meso. Juhej, čudoviti novi svet.
ob 12:41
Na žalost je tako, da bolj kot je družba razvita, več je v njej kriminala. V “preprostih” družbah živijo v nekakšni harmoniji, vendar se ne razvijajo. Paradoksalno. Po eni strani.
Eni trdijo, da je kriminal nujno potreben, da se postavijo meje človeškemu vedenju in da se razvija kolektivna zavest družbe. Ne vem, koliko je slednjemu res tako. Po drugi strani pa nam mile kazni in nerešeni primeri “sporočajo”, da lahko tako vedenje ostane nekaznovano, kar me še najbolj skrbi, pa je to, da je predvsem med mladimi spet in vedno bolj ravno nasilje način za doseganje statusa.
Žal je večina ljudi še vedno na točki, ko se zaradi nekega strahu prepriča, da se kaj takega pač njim ne bo zgodilo. In navsezadnje ljudje na veliko prebirajo objave v rubriki črna kronika, kar pa tudi veliko govori o sami družbi.
Osebno mislim, da nam primanjkuje predvsem empatije, tista sposobnost vživeti se v drugega in to vzeti tako, da smo lahko tudi mi na njihovem mestu.
ob 12:50
Že pred leti, ko so skeptiki ugotavljali, da je nasilnost v porastu je bil odgovor odgovornih isti kot danes; pri nas je še dobro, še vedno smo oaza miru.
Tiste, ki bi jih moralo skrbeti, ker so zato plačani in izvoljeni, ne skrbi preveč, ker se to dogaja drugim, ki so tako nesposobni, da si ne morejo plačati varnostnika ali po potrebi blindiranega vozila.
Ve se kaj bi morali storiti – zmanjšati socialne razlike, vendar se jim ta cena zdi previsoka, da bi jo plačali. Vedno sem trdil, da je perverzno voziti avto za 30, 50 ali več tisoč evrov kljub temu, da veš kako živijo nekateri ljudje okoli tebe. Pripravljen si vzeti iz skupne vreče izredno veliko za nekaj malega udobja čeprav veš, da bo zaradi tega nekdo prikrajšan za osnovne življenske dobrine.
Vse to zbuja revolt med ljudmi in ozračje polni s sovražnostjo in napetostjo. Ni potrebno veliko, da se ta napetost sprosti.
Samo vprašanje časa je kdaj se bodo še bolj negativni vzorci iz tujine pojavili tudi pri nas. Vse to za boga, ki ima oltar v banki?
In še kritika primerjav. Ko se primerjamo s tujino pozabljamo, da smo provinca. Če bi se primerjali s podobnimi provincialnimi predeli v tujini bi ugotovili, da le nismo tako mirna oaza.
Ni pa sporno samo nasilje ampak tudi voljnost pomagati sočloveku v stiski. Par deset let nazaj bi veliko več ljudi požrtvovalno skočilo za nekom v vodo. Danes se takšna nesreča spremeni v “dogajanje” vredno opazovanja in komentiranja.
Če k temu dodamo tudi samovoljne interpretacije zakonov predstavnikov oblasti (recimo rubežnikov, ki odpeljejo rentanega viličarja ali pa primere sodnih penalov s katerimi so zarubili hišo nekomu, ki ni pravočasno podrl treh ribezovih grmičkov na sosedovi meji) potem dobimo vrsto obupanih ljudi, ki lahko izgubijo le še razsodnost. Ljudem v stiski se prepogosto namesto strokovne pomoči grozi z zakonskimi sankcijami, da bi ostali “normalni”.
Evolucija očitno ni ravna črta navzgor. Kaj storiti, da se vsaj malo poravna?
ob 13:00
Želeli smo, imejmo. Če zmešamo ˝svobodo˝ demokracije in egoizem kapitalizma, dobimo ravno to, kar se dogaja. Ljudje so indeferentni, neobčutljivi, tako kot se od nas zahteva, saj v tem sistemu obstaja samo JAZ in za njim JAZ, in prej ko se bomo tudi sami oborožili z orožjem in to miselnostjo, lažje nam bo.
ob 15:20
Se popolnoma strinjam. Ne vem kako je bilo pred časi, toda današnja družba se mi zdi (milo rečeno): V kurcu. Spomnim se, da se je včasih o takšnih umorih in podobnih stvareh pisalo le o Ameriki. Dandanes se to dogaja povsod. Saj ne vem, kdo je kriv. Pa saj krive sploh ne moremo nikjer iskati. Potrebna bi bila popolna preobraza celotnega sveta.
p.s. Zloba, zares si mi dala misliti. Vsaka čast za tale prispevek ;)
ob 20:20
Nič za dodati…oz. je: AMEN
ob 23:03
Nor je ta svet…
ob 9:01
@Morska, veš, da me resnično zanimajo teorije o povezavi med stopnjo razvoja družbe in nasiljem. Tko, od daleč gledano in povsem z laičnega stališča, se zdi, da je povezava močna, situacija pa precej brezizhodna. Naroda verjetno ne moreš preobraziti, nadzor bo težko funkcioniral, če sploh, sankcije so skoraj nemogoče … Torej kaj ostane? To, da se gladko sprijaznimo, da je nasilje del družbe, v kateri živimo, pa pika. Nabavim se še dva solzilca in začnem razmišljati o dovoljenju za kako strelno orožje in postanem polnopraven član naše družbe? Bljak.
@Feniks … Kaj storiti? Sprijazniti se?
@Človek; Pa smo res želeli? In egoizem, v katerikoli obliki, se mi vedno bolj zdi najboljši izgovor za nemoč, lenobo in apatičnost posameznika.
@Andraz182; Popolna preobrazba sveta? He, zakaj je edina asociacija, ki mi ob tem kapne … Popolna preobrazba? Neka ameriška serija, v kateri so lepotni kirurgi mrcvarili ‘grde’ ljudi? Mogoče pa res potrebujemo še kak resničnostni šov na temo nasilja.
ob 9:51
Povsem se strinjam s Feniksom. Samo dodajam – evolucija po moje ni črta navzgor, ampak krog. Mislim, da že padamo navzdol … Kaj storiti? Preživeti, kakor pač najbolje znaš.
ob 9:53
Po moji percepciji se ni spremenila količina kriminalnih dejanj ter kriminalne energije, temveč samo obseg javnega pisanja o tem. Poznam kar nekaj divjih zgodb iz otroštva (= v 70-ih), o katerih nikoli nikjer ni in ne bo pisalo, pa bi dandanes dvignile veliko prahu, če bi se zgodile zdaj in bi nekdo obvestil medije.
Kar seveda življenja ne naredi prijetnejšega.
ob 11:14
Tako je, evolucija je dejansko krog in verjetno smo nekje bolj na spodnjem delu, vsaj upam. Tudi sam se strinjam, da leta nazaj ni bilo takšnih bedarij in črna kronika je vsebovala prometne nesreče, krajo in kakšne malenkosti. Danes smo vse bolj podobni “divjemu zahodu”. In potem se sprasujemo ali smo lahko srečni. Očitno jih precej ni, da se za vsako malenkost “bodejo” in pretepajo.
Mediji pa vse skupaj dodatno napihnejo in poslabšajo. Zato je najbolje se brigati zase.
ob 13:58
Zloba, tokrat pa sem ti resnično dolžan zahvalo, kajti ko sem sodelavcu naštel vse tvoje trditve, sva se prvič odkar se poznava z nečem strinjala. Zatorej – hvala!
ob 15:12
Ammm … Volk …. Prosim;)
ob 15:38
Očitno nam res ne preostane nič drugega, kot da se sprijaznimo s tem, da res vse bolj postajamo podobni “divjemu zahodu”. In vse kar preberemo in slišimo, se nas dotakne, a samo za trenutek in potem gremo lepo dalje kot praviš ti.
ob 11:56
štajerska ikebana (noži v hrbtu) ni samo legenda … je del žalostnega vsakdanjika … včeraj … danes … in jutri …. še posebej med fuknjenimi štajerci … ps. tudi sam sem štajer’c.