Če gredo v tej državi komurkoli v nos študentski servisi in študentske organizacije, naj jih ukine. Prvim naj država neha podeljevati koncesije za opravljanje dela, za druge velja Zakon o skupnosti študentov, ki se ga da spremeniti/povoziti na zelo preprost način.
Če se je v naši državi študentsko delo razpaslo do nezavesti, če nadzor ne deluje in če prihaja do zlorab, naj se nemudoma uvede enotna evidenca vpisov (na vse, tudi in predvsem – višje šole) in naj, za božjo voljo, ta, ki ima vsa pooblastila v rokah, to je država, začne izvajati nadzor, ki ga je že davno predpisala sama sebi.
Zelo malo – enotna evidenca vpisov in nadzor, ki je v obstoječi zakonodaji boljši, kot ga predvideva Zakon o malem delu – to je vse, kar je potrebno, da se uredi področje študentskega dela. Če na to kdo doda še primerno obdavčitev vseh oblik dela, kar pomeni – nižjo za redno zaposlovanje in višjo za vse začasne oblike dela – ne bo imel nihče čisto nič proti.
Zakon o malem delu ni niti v eni od zgornjih točk boljši od obstoječih aktov in niti enega od naštetih problemov ne rešuje. Kvečjemu – z metanjem različnih skupin v isti koš ter širjenjem možnosti opravljanja tovrstnih začasnih oblik dela iz manj kot 200.000 na 800 in več tisoč posameznikov povečuje možnosti zlorab.
Ob dejstvu, da Zakon o malem delu ne prinaša nobene od nujno potrebnih sprememb na področju študentskega dela, me v celotni zgodbi najbolj moti to, da morebitno sprejetje Zakona (pod populistično krinko ukinjanja študentskih organizacij in študentskih servisov) predvsem napoveduje spremembo trga delovne sile, celovito reformo trga dela, v smeri prekernih, začasnih, nezanesljivih in nezaščitenih oblik dela.
Na tem mestu pa se zame, ki se več kot 10 let ukvarjam s socialno ogroženimi mladimi, zgodba šele zares začne;
Kot argument za malo delo se vseskozi pojavlja fraza, da naj študenti študirajo, delavci pa delajo. S to trditvijo bi se seveda strinjala, če ne bi poznala realnega stanja; Samo na področju Univerze v Ljubljani je med 10 in 20 tisoč socialno ogroženih študentov. Velika večina teh študentov opravlja študentsko delo in ob tem pridno in predvsem – redno študira. Večina teh študentov ne dela zato, ker v tem neskončno uživa ali ker hoče ‘nategovati’ državo, ampak ker rešuje stisko – ne le sebe, ampak vedno bolj pogosto – stisko svoje matične družine.
Res je, študentsko delo se je uvedlo kot socialni korektiv, res pa je tudi, da je študentsko delo – prav v zadnjih mesecih in letih – še vedno socialni korektiv, ki sedaj celotnim družinam omogoča preživetje. Potopi velikih podjetij, vse več staršev brez dela, vse več družin na robu preživetja, to je realnost velikega števila študentov in to realnost mladi rešujejo z delom. Študentskim delom.
Zgolj ena petina jih prejema štipendijo, manj kot desetina jih ima možnost bivanja v študentskih domovih in socialni transferji, za katerimi se tako radi skrivajo govorci Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in ki naj bi pomagali ljudem v stiski – mladim pač niso na razpolago.
Podoba o povprečnem študentu, ki so jo v zadnjih letih uspeli sproducirati določeni politiki in predvsem mediji, ki se zabava, popiva in od sebe ne da nič – je zmotna in predvsem žaljiva za velik del mladih, ki se šolajo.
Mladim ni v interesu, da s študentskim delom preživljajo sebe in svoje družine, mladim ni v interesu, da študij podaljšujejo. Še več – večina tistih, ki dela preko napotnic in ki je v socialni stiski, študija ne podaljšuje. Uspe jim oddelati vse in zaključiti izobraževanje v zastavljenih letih. Do sedaj so bili delodajalci te mlade dolžni po diplomi zaposliti, sedaj bodo mladi diplomanti opravljali malo delo – kot brezposelne osebe. Halo?
Napake, odstopanja in zlorabe, ki se na področju študentskega dela pojavljajo, so plod slabega nadzora (če o njem sploh lahko govorimo) in nedopustno se mi zdi, da bodo zavoljo tistih, ki izkoriščajo napake v sistemu (teh bo ob morebitnem sprejetju Zakona o malem delu še več), najkrajšo potegnili prav tisti, ki imajo – najmanj.
Več kot deset let že spremljam mlade v stiski in na podlagi desetletnih izkušenj lahko z gotovostjo trdim, da se njihov položaj iz leta v leto poslabšuje. Če so študenti pred desetimi leti kot stisko prepoznali dejstvo, da si ne morejo privoščiti računalnika ali študija v tujini, v zadnjih letih za mlade zbiramo denar za položnice in hrano za – osnovno preživetje!
Nora (in presneto neumna) bi bila, če bi trdila, da spremembe niso potrebne. So! Nujno potrebne. A spremembe na bolje, ne na slabše. Mladi potrebujejo socialno varnost, mladi potrebujejo dovolj sredstev, da mirno doštudirajo in se redno zaposlijo. Mladi potrebujejo neprofitna stanovanja, štipendije in možnost, da si ustvarijo družino.
Dokler država ne bo sposobna ponuditi alternative, ki bo pomenila aktivno politiko zaposlovanja, nižanje prispevnih stopenj za redne zaposlitve, olajšave za zaposlovanje težje zaposljivih/ranljivih skupin, zadostnega števila dovolj visokih štipendij in možnosti cenovno sprejemljivega bivanja, si država ne sme privoščiti, da še tistim, ki z lastnim delom in iznajdljivostjo zmorejo preživeti sebe in marsikdo še svoje starše – jemlje pravico do dela.
Dokler država ne bo sposobna spoštovati pravil in izvajati nadzora, ki ga sama predpisuje, imam pravico (in dolžnost), da glasno in jasno nasprotujem spremembam – na slabše.
Zakon o malem delu ni nikakršna reforma obstoječega stanja, je zgolj širjenje polja možnosti zlorab na tri velike, socialno ogrožene skupine, poskus kozmetičnega popravka statistik brezposelnih v državi in napoved vrnitve mezdnega dela.
Zakon o malem delu je strokovno in vsebinsko neprimeren, njegove morebitne posledice pa škodljive za najbolj ranljiv del populacije, zato bom na referendumu, 10. aprila, brez pomislekov glasovala PROTI.
PS: Tekst ni namenjen prepričevanju prepričanih, ampak je zgolj predstavitev mojega pogleda na aktualno dogajanje. To baje smem početi na svojem blogu:) Tečnih debat ne želim spodbujati, bom pa skušala odgovarjati na vsebinska vprašanja. Hvala za sodelovanje:)
PS2: Ker sem pridna, ubogljiva in spoštljiva državljanka, zapiram možnost komentiranja na blogu; sicer s skoraj polurno zamudo, a prej mi pač ni uspelo priti do računalnika.
ob 10:48
Tudi tem revežem, ki preživljajo sebe in svoje starše nihče ne preprečuje dela v večjem obsegu. Obstajajo podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, odprtje s.p.-ja in najbrž bi se našla še kakšna opcija.
ob 10:49
Vsak nosi odgovornost zase in že vrsto let je splošno znano, da pri nas, po kmečko povedano, preveč ljudi študira. In na koncu so ti diplomiranci še vedno funkcionalno nepismeni in nesposobni dela na delovnem mestu, ki naj bi bilo (predvidevam) kompetentno in kakovostno opravljeno ter naj bi zahtevalo (vsestransko) inteligentnega posameznika.
Sicer sem med tistimi, ki si moram za študij ob delu plačevati sami, saj sem pred leti zafušal svoje od države dane priložnosti. Menim, da država skozi področje davčnih olajšav (napotnice itd.) ne more biti sponzor nečemu tako neefektivnemu, kot je masovno “vpisovanje” (in ne “študiranje”) na slovenske izobraževalne ustanove (o katerih pa lahko načnemo že drugo razpravo).
Če bo postal študij toliko manj nedostopen, ker si ga zaradi višine spremljajočih stroškov ne bo mogel privoščiti prav vsak (ki se mu ne da pri 19. letih iskati službe in gre pač nekaj študirat), je to meni povsem prav in se mi zdi celo koristno.
O tem, kaj se dela s “študentskim denarjem” (študentski servisi, organizacije itd.) pa sama veš veliko več kot jaz ali kdorkoli izmed opazovalcev, saj si v taki strukturi efektivno zaposlena že vrsto let. Tudi to je razlog, zakaj imajo ljudje študentskih napotnic enostavno vrh glave.
ob 10:53
Ker sem celotno zadevo spremljal bolj površno, imam par vprašanj.
Ko pišeš o ogroženih študentih – kaj pa bi se za njih spremenilo, v kolikor bi ta zakon stopil v veljavo? Še vedno bi bile napotnice in še vedno bi lahko opravljali delo kot doslej (razen, če ciljaš na konkurenco, ki bi jo dobili z vključitvijo novih kategorij v ta sistem, pa še tu imam pomisleke o realnosti tega strahu). Po objavljenih podatkih zgornje meje 6000 EUR bruto v sedanjem sistemu ne doseže 97% študentov. V kolikor so ti podatki resnični (ali so?), se mi zdi nesmiselno, da bi ti 3% bili relevanten dejavnik pri oblikovanju novega sistema, še posebej ker ne verjamem, da ravno vsi od teh 3% študentov spadajo med najbolj socialno ogrožene (pa tudi če bi, bi bil ob takih številkah primernejši kak drug socialni korektiv).
Hvala za pojasnila! :)
(še vedno neodločeni) Pris
ob 10:59
Če bo postal študij toliko manj nedostopen, ker si ga zaradi višine spremljajočih stroškov ne bo mogel privoščiti prav vsak (ki se mu ne da pri 19. letih iskati službe in gre pač nekaj študirat), je to meni povsem prav in se mi zdi celo koristno.
SiR, sori in vse to, ampak tole lahko napiše samo kreten. nihče drug. in ti to dobr veš ;-)
ob 11:01
Študentske napotnice bi itak morali preimenovati v “dumpinške napotnice” …
ob 11:08
Za Pris-a:
Vlada je prikazala malo delo, kot da gre prvenstveno za študente, upokojenci in brezposelni so pa za zraven. Da gre za reformo študentskega dela. To je zelo nevarna manipulacija, ker gre v resnici za novo kategorijo dela na trgu dela, ki pa zadeva prav vse! Kot je bilo predstavljeno, ko so uvajali nov inštrument pogodb za določen čas, da se bodo uporabljale zgolj izjemova, nam dejstva sedaj kažejo da je 80 (osemdeset) odstotkov vseh novih pogodb za delo sklenjenih za določen čas. Toliko o izjemi.
Pri malem delu je podobno – zaradi interesov kapitala se bo to v nekaj letih razlezlo na velik ovečji obseg, kot ga skuša vlada prikazati in ne bo zadeval samo študentov, ampak predvsem delavce. Ogromno armado delavcev, ki bodo delali brez osnovnih delavskih pravic (ni regresa, bolniške, malice, dopusta, odpovednega roka).
Predvsem za to je malo delo slaba stvar in jo je nujno potrebno preprečiti.
Ja, sedanje študentsko delo ima vrsto anomalij, samo se na srečo to za človeka zaključi ko izgubi status. Z malim delom se pa ta negotovost podaljšuje praktično lahko do smrti. Dobesedno!
Upam, da sem ti pomagal pri osvetlitvi tudi druge plati resnice, ki je v tej kampanji skoraj povsem zanemarjena.
lp, tomo
ob 11:17
@Pris: Konkurenčnost po ZMD-ju je težko napovedovati, to priznava tudi MDDSZ, saj se dela samo ocene, koliko ljudi bo malo delo opravljalo. Vseeno sem mnenja, da bodo študenti tu v depriviligiranem položaju, ker si tako nizkih zneskov/plačil ne bodo mogli privoščiti, dodatnih virov (štipendija) pa je premalo (1/5 jo prejema) – v povprečni višini 170 evrov. Malo delo bo tako dejansko primerno le kot dodaten vir za tiste, ki neko osnovo imajo. Vsaj tako – ‘po pravilih’. Ostalo bo počelo točno to, zaradi česar bojda ukinjamo študentsko delo – hvalatlo krivine/delalo na črno/povečevalo zlorabe.
Kar se 6.000 evrov tiče; Skoraj nemogoče jih bo doseči, saj ob omejitvi 720 ur letno do tja prilezeš le pod pogojem, da imaš urno postavko 8 in nekaj evrov (8.33). Realni zaslužki (glede na omejene kvote ur) bodo max do 3.500 (povsod govoriva o bruto zneskih), kar pa vključuje že tretjino in več študentov.
ob 11:24
” Še več – večina tistih, ki dela preko napotnic in ki je v socialni stiski, študija ne podaljšuje.”
Sem hotel vprašati, če lahko tole podpreš s kakšnimi številkami, a se zavedam, da teh številk ni. Bi pa rekel, da ti vidiš samo tiste v socialni stiski, je pa žnj ljudi, ki študij podaljšuje, čeprav jim ne bi bilo treba, in ki zaradi trenutnega sistema odžirajo delo tistim, ki bi ga morda bolj nujno potrebovali.
Jaz bom glasoval ZA. Predvsem zato, ker sem videl, kaj študentske napotnice pomenijo za mlade v trenutku, ko končajo šolanje. In zato, ker dnevno videvam ‘kravatarje’, ki delajo na napotnice povsod, tudi po ministrstvih, in ki še vedno plačujejo z boni, pa čeprav vsi po vrsti starejši od mene, ki sem faks končal 7 let nazaj. In tudi zato, ker bo pridnim delo še vedno omogočeno. Itd itd…
ob 11:24
Tomo, koliko pa je teh “novih pogodb” na letni ravni? Dajmo govorit v absolutnih številkah, saj se sicer lahko to “80 (osemdeset) odstotkov” sliši gromozansko in tudi zavajajoče.
Hkrati pa – sam verjetno veš, da imamo rigidno zakonodajo glede zaposlitev za nedoločen čas in je zato samoumevno, da so nove zaposlitve v štartu za določen čas, ki je v funkciji preizkusne dobe.
Če se ozremo po svetu (ah, ta svet, le zakaj moramo vedno gledati čez plot – ja zakaj le, da ne bomo zaplankani!), je zaposlitev za določen čas oziroma podaljševanje oziroma sklepanje vsakič novih pogodb nekaj manj strašnega, kakor se izkazuje v očeh slovenskega delavca.
V marsičem smo še vedno “v Jugoslaviji”, tudi v tej maksimi “stalne službe” oziroma “delovnega razmerja za nedoločen čas”.
Delo pride in gre, tako kot ljudje pridemo in gremo.
Upam, da bo referendum potrdil ZMD in da se rešimo računovodske anomalije, imenovane študenska napotnica.
ob 11:30
@Robi; Moje polje dela so socialno ogroženi – s statusom študenta ter leto pred in po študiju. Lansko leto smo zabeležili 23.512 takih primerov in mislim, da imam podlago, na kateri lahko delam zaključke – o socialno ogroženih. Česa drugega tudi nisem trdila. Prav tako ne trdim, da zlorab ni in in ja, fiktivnih vpisov je veliko. A jih ZMD ne rešuje, niti ne poskuša reševati. Kvečjemu jih dovoljuje – še več.
ob 11:31
http://www.finance.si/307746/Zakaj-bom-glasoval-proti-malemu-delu
in predvsem
http://www.sizad.si/resources/files/Ekonomski_vidiki_studentskega_dela_POROCILO.pdf
(evo številk in podatkov. dober tek!)
ob 11:35
@Zloba – kako ZMD dovoljuje “še več” fiktivnih vpisov?
Po novem se človek, če bo želel delati tako delo, ki so ga prej študenti, ne bo rabil vpisati … lahko bo brezposeln … in bo zatorej, če jaz še znam kaj racionalno deducirati, takih vpisov manj …
ob 11:36
zanimivo je tudi, da nihče ne vidi, da cilj ZMD ni niti približno kako “reševanje problema zlorab študentskega dela”, ampak je le eden v še dolgi vrsti korakov erozije delavskih pravic. skupaj s “pokojninsko reformo” in “preprečevanjem dela na črno” in sličnimi. prihajajo pa še hujši.
(po hansu jochtu: ko slišim za ukrepe za dvig konkurenčnosti gospodarstva, se primem za pištolo)
ob 11:44
@SiR: Imaš prav, nisem se dobro izrazila: ZMD dovoljuje ravno toliko fiktivnih vpisov, kot sedanja ureditev, dodaja pa še izdajo napotnic za upokojence in brezposelne ter tako močno povečuje število možnih zlorab.
ob 12:23
@zloba: Če se ukvarjaš z mladimi še leto po študiju, potem ti je jasna situacija tik po diplomi, kot ti je znano tudi to, da mlad človek z diplomo v žepu 3 leta išče službo, kjer bi ga povsod vzeli, a je edini in izključni pogoj študentska napotnica. No, napotnica ali pa s.p., tudi avtorski niso več zaželeni.
Ta zakon, naj bo dober ali slab, je en korak. Nekam. Nihče od nasprotnikov pa še ni ponudil boljše alternative – večina se jih bori za ohranitev trenutne anarhije.
ob 12:36
Robi – Ni res: Alternativa je uvedba enotne evidence vpisov (nujno!) + primerna obremenitev/prispevna stopnja glede na tip zaposlitve/dela + (za piko na i) aktivna politika zaposlovanja (ki pa ni siljenje ljudi v odpiranje s.p-jev brez preverjene poslovne ideje, kar se sedaj dogaja).
Se pa strinjam – ZMD je korak – 200 let nazaj.
ob 12:41
@zloba: Saj to je problem. Kaj je primerna obremenitev/prispevna stopnja? Kaj je aktivna politika zaposlovanja? Predlog? Do sedaj ga nisem slišal…
Sem pa dostikrat slišal tole o koraku 200 let nazaj. Zagotovo lahko iz rokava streseš argumente, zakaj ravno 200 let…
ob 12:43
Mnogi pravijo, da je v srednjem veku gospoda vzela desetino, danes pa država pobere polovico (torej pet desetin).
Skratka – 200 let nazaj morda niti ni tako slabo ;)
ob 13:15
Meni pa ni jasno “reševanje celih družin” s strani študentov. Če kot starš študenta izgubim službo, se bom ja šla prijavit na Zavod, se potrudila živeti od denarja za nezaposlenost, aktivno iskala novo službo in mulca pustila študirati in živeti od svojega denarja?
ob 13:20
Precej lepo povedano. Npr. izrabljane statusa bi komot ukinili z 40% davkom na zasluženo ob nekončanem letniku pri odhodnini.
Zakon je neka mineštra zakonov določenih držav v EU, reši pa nobenega problema. Nov zakon, novi problemi. Stari ostajajo.
ob 13:23
Druga stvar: ne vem, če je nadzor nad vpisanimi študenti ter napotnicami, ki so jih dvignili, za namen preprečevanja dajanja napotnic drugim, kaj preveč v skladu s predpisi o varovanju podatkov. Hočem reči, da poostritev državnega nadzora v centralizirani obliki kljub vsemu ni nujno v vsakem oziru v interesu državljanov…
ob 13:37
Se mi zdi, ko berem komentarje, da nekateri ne razumete – da napotnica ostaja in da se lahko legalno uporablja tudi po diplomi. Namesto redne službe.
ob 14:56
@Si.R Pogodb za določen čas je bilo v letu 2008 78%, v letu 2009 pa že 80%. Koliko je to v številki ne vem, zasledil sem številko 23.756 pogodb, samo na uradnih portalih ne najdem tega podatka, tako da se ne upam operirati s številko, odstotki pa so uradno objavljeni.
To da je začetno delo praviloma na pogodbo za določen čas je čista neumnost. Temu je namenjena poizkusna doba. Če po poizkusni dobi delojemalec ne izpolnjuje pričakovanj, se ga lahko odpusti brez kakršnihkoli obveznosti.
Se absolutno strinjam, da smo v marsikaterem pogledu še zelo balkanski, da ne žalim ranjke Jugoslavije :-) vendar to še vedno ne pomeni, da je prav, da nas želijo spremeniti v narod napotničarjev. Teh je že med študenti dovolj.
So pa nastavki zakona o malem delu dobri za določena podjetja, veliko malih delavcev, ki so povsem “fleksibilni” (v smislu danes si, jutri te ni več) in mnogo cenejši kot redna delovna sila (bolniško v sedanjem sistemu za prvih 28 dni plača delodajalec, prav tako plača ves dopust, malico in čas zanjo, enako regres). malo delo nič od tega ne pozna.
Vlada trdi da se malo delo ne bo razširilo, ker ima vrsto varovalk (omejitev). Dejstvo: če upoštevamo VSE omejitve, potem je potencial malega dela v slovenskem gospodarstvu natančno 667 milijonov ur/leto. Kar znaša preračunano na polni delovni čas 320.000 delovnih mest. O tem govorim že ves čas. Študentje opravijo 80 milijono ur, to pa je sedaj 4x več!
Nagradno vprašanje za bralce, koliko pa je trenutno redno zaposlenih v Sloveniji, bodisi za določen ali nedoločen čas? Primerjajte te parametre s situacijo v državah, kjer imajo malo delo in vam bo jasno kaj dejansko pomeni malo delo mezdnega delavca.
ob 15:35
Nemčija: 14,8 % pogodb za določen čas leta 2006, 4,9 milijona malih delavcev leta 2009 plus 2,25 milijona, ki malo delo opravljajo kot dodatno delo. Zaposlenih leta 2004: 38,9 milijonov. (zaposleni = delovno mesto z dolžnostjo plačevanja socialnih prispevkov, torej ne samostojni podjetniki ipd.)
To so vsakokrat najbolj aktualni podatki iz Wikipedie.
ob 15:52
o.
razmerje malih proti navadnim je torej v nemčiji skoraj 1:6 …
pri nas je “potencial malega dela” 320.000 “malih delavcev”, vseh zaposlenih pa je 820.866 (januar 2011). aktivnega prebivalstva mamo 935.998, kar pomeni dvoje:
prvič: če hočemo izpolnit ves potencial, moramo pod “male” spravit vse brezposelne in hkrati še del zaposlenih (skoraj 200.000!), ki se jim bodo tako zmanjšale pravice iz dela (kar je očitno point ZMD);
drugič: razmerje med (slabše zaščitenimi) “malimi delavci” ter (bolje zaščitenimi) “normalnimi delavci” pa bo (katastrofalnih) 1:2.
ob 15:56
[...] the existing system and will still enable abuse by some, forcing others to pay for those excesses. This post by Zloba (also in Slovenian) also writes to that effect. Personally, I think this is a flawed [...]
ob 16:28
Muha, ta razmerja ne nastajajo samo zaradi konkretno obstoječih predpisov o malem delu, pogodbah za določen čas ipd. Pomembno vlogo igra tudi aktivna politika zaposlovanja: ta je v Nemčiji uspešna na dva načina. Prvič, ustvarjajo birokratske kategorije, ki zmanjšujejo uradno število nezaposlenih (podrobnosti ne poznam, vendar stvar dejansko obstaja, pravijo :-)), drugič, oblike prekarnih delovnih razmerij (torej raznorazna slabo plačana dela) so zelo mnogovrstne. Npr.: prijavljena si na Zavodu, iščeš delo, pa ti ponudijo 1-euro-job. To pomeni, da za 1 evro na dan grabljaš listje, socialne prispevke ti še vedno plačuje Zavod, nisi pa več uradno brezposelna … ipd.
Pa še nekaj vsi skupaj pozabljamo: obstaja faktor, ki pravi, da je možnost brezposelnosti z diplomo v žepu bistveno manjša kot z, recimo, končano osnovno šolo. Vem, da se sliši logično, jasno, da takoj po diplomi marsikdo ne dobi službe. Tudi v Nemčiji ne: velika večina diplomirancev najprej dela (zastonj ali minimalno plačano) prakso. Vseeno je dolgoročno gledano položaj diplomirancev bistveno boljši od “preprostih” poklicev. Hočem reči, tudi iz lastnih izkušenj, da se za dokončanje študija splača maksimalno potruditi, ker je možnost za boljše življenje enkrat v prihodnosti realna. Če ne v Sloveniji, pa v Evropi: od letos tudi za slovenske iskalce službe v EU ne bo več birokratskih ovir …
ob 16:29
Nisem in ne bom brala komentarjev, ker spadam med tiste prepričane, ki smo ZA Zakon o malem delu. Tudi iz čisto praktičnih vzrokov v naši družini, torej tudi iz izkušenj.
Ta komentar pa pišem, ker je enkrat tudi iz izkušenj tehtno obrazloženo, zakaj boš glasovala Proti. Vsaj tvoji tehtni argumenti. Brez zavajanj in sprenevedanj in laži…
Mnogi kljub vsemu mislimo, da četudi zakon ni idealen, da je vseeno boljši od slabega, ker nekaj pravic, ki jih do sedaj NI bilo, vseeno prinaša. In študenti bodo še vedno lahko delali poleg študija. Življenja za nikogar, razen tistih iz visokih elit, ni lahko…
ob 16:32
Aja, pa še en vidik “aktivne politike zaposlovanja”: za nič na svetu nočejo uvesti t.i. minimalne plače, katero bi bilo prepovedano nedosegati. Se pravi, da imaš redno zaposlene, ki delajo za, ne vem, 4 evre (nekaj je bilo takih primerov).
ob 17:44
Ups, v gornji objavi sem zajebal čist prvi odstavek :-)
Skratka, ni jasno, od kod ti “potencial 667 milijonov ur letno” – naprej pa izpeljuješ, kako je to 320.000 delovnih mest. Pozabljaš, da če že kje, so to delovna mesta, ki zahtevajo tudi reden delovni odnos, ne pa le malega dela. Predvidevam, da si simuliral umetno krčenje rednih delovnih mest (določen/nedoločen čas) in jih predvidevaš zafilati z malim delom. Pozablja se, da malo delo enostavno ni primerno za vse oblike sodelovanja in potreb po delovni sili, saj gre v osnovi za priložnostno delo v področju fleksibilnosti delodajalcev in delojemalcev.
Prejšnjo objavo pa prosim, da lastnica bloga izbriše, ker ni povsem “izdelana” :-).
ob 18:02
Si. R.: dokler mali delavec ne preseže 6000€ letno (500€ mesečno) lahko dela kolikor hoče (beri, te varovalke so tam čisto za okras). In lahko se zgodi, da bomo mali delavci delali 40 ur tedensko za cca. 3€/h. Ne samo, da se lahko zgodi – v naši državi, kjer bo delodajalec izkoriščal dokler bo šlo bo to verjetno kar realnost. In pri 11-ih zaposlenih to pomeni, da si podjetje lahko privošči enega “polno zaposlenega”, ki pa mu ni treba kriti stroškov malice, prevoza, regresa, bolniške, dopusta pa še na cesto ga lahko zabriše kadar se mu zljubi. Bi rad delal na takem delovnem mestu?
Pa plz ne z inšpekcijo, ker jo kao imamo, da sedaj preverja dela na tuje napotnice in fiktivne vpise pa vidiš kako učinkovita je. Toliko da rabimo nov zakon, ki bo kompletno vsem delavcem (in ne samo študentom, ŠOS-u in ŠS-jem, kar si mnogi predstavljate pod tem zakonom in vam je zato tako hudičevo všeč, češ kaj nas oni resne delavce zažirajo) ukinil še tistega nekaj pravic, ki izhajajo iz trenutnih delavskih pogodb.
ob 18:58
Če se bo obdržal le Si. R.-ov drugi komentar pa naj se objavi še sledeče: Si. R. pravkar si si zjebal argument, da študentsko delo lahko kadarkoli ukrade delo redno zaposlenim, in to je – kolikor se jaz spomnim – najbolj uporabljen argument zagovornikov ZMD. Poleg tisti praznih obljub o več štipendijah, katertih bi bili dijaki zelo veseli, vendar so jim jih ravnokar sčrtali.
ob 23:13
@Si.R Metodologija izracuna ur je enaka, kot jo uporablja MSDSZ. Ce zavajajo oni potem tudi jaz. Poglej v poslovni register stevilo aktivnih pravnih oseb in upostevaj kvote zanje in dodaj urne omejitve. Sori, bolj se bos moral potruditi.
Vseeno pa predlagam, da se v debati osredotocimo na dejanski koncept zakona, ne na zazacetna izhodisca predloga zakona. Velja kar je sprejeto, ne kar so morebiti zeleli na zacetku. Pomaga, ce si preberes delovna gradiva in predhodnje verzije predloga zakona. Potem vidis kje se je zadeva zakomplicirala. Verjemi, zakon o malem delu je res slab in ne zasluzi, da se uveljavi. Izhodisca pa niso bila tako napacna.
Lp, tomo
ob 8:05
Ampak, pišeš pa tako, kot da malo delo ne dovoljuje študentom opravljanje priložnostnega dela in dodatnega zaslužka….
500 eur na mesec se mi zdi dovolj (poleg štipendije, ki jo “socialno ogrožen” študent nedvomno ima) za dostojno življenje…
…malo delo je nedvomno korak naprej
ob 9:28
Sikfak, ne vem, od kod ti, da so te varovalke tam “čisto za okras … In iz tega potem izpeljuješ naprej.
ob 21:18
Čestitke. najboljša na soočenju! zdaj je po moje mnogim jasno, za kaj gre in bodo tudi sami šli glasovat – proti!