pisanje … kakršnokoli že … je hudo enosmerna ulica. avtor lahko napiše prav kar se mu zljubi … in cel svet se lahko postavi na glavo … besede so bile zapisane. v pogovoru sta vedno udeleženi vsaj dve ’stranki’ … in če nič drugega … ljudje nimamo dovolj jajc, da bi vedno povedali vse, kar si mislimo.pri zapisanih besedah je drugače. dandanašnji se lahko objavi prav vse. cenzure skorajda ni … užaljenih tetk, ki se prepoznajo v kakem tekstu in potem dosežejo prepoved objave, pa je tudi le za vzorec.
pisanje zagotavlja svojevrstno distanco … četudi gre za blog, kjer se kasneje lahko v debato vključijo komentatorji … dokler pišem, sem sama … in prav dol mi visi, kaj si kdo misli. še huje … pišem običajno takrat, ko imam pritisk na maksimumu, se mi je kdo ali kaj zamerilo ali pa sem hudo čustvena. jups … pisanje je moj ventil in ko pišem, izganjam hudiča iz sebe … znesem se nad nič hudega slutečimi posamezniki … ali zajebanimi temami. ko končam … je stanje precej podobno … utrujenosti po seksu. paše … )
ko pišem, vedno rada malce pretiravam … malo bolj pljuvam, kot je nujno … bolj redko hvalim … zagotovo karikiram in se … delam norca. v resnici … sem med pisanjem zelo sebično bitje. ko enkrat začnem … pozabim na svet okoli sebe … beseda da besedo … stavek se prelije v naslednjega. ljudje, ki jih opisujem … so zgolj statisti na odru … in z njimi ravnam zelo neprijazno.
najkrajšo potegnejo glavni junaki mojih zapisov. običajno ljudje, ki so me tako ali drugače prizadeli, užalili … razpičkali (zelo redko celo očarali ali navdušili) … moj ljubimec … bedak, ki mi je spraskal poldija … vegetarijanec, ki mori vsem okoli sebe … oni, ki me sploh ne pozna, pa me na svojem blogu označi za zafrustirano depresivno pičko … te si privoščim do konca. nikoli me ne zanimajo njihovi razlogi, čisto vseeno mi je, zakaj so nekaj naredili … na kraj pameti mi ne pade, da imajo zagotovo nekje svoj prav … moja zgodba je samo moja … in pišem točno tako, kot meni ustreza … in v tem neskončno uživam. ko kasneje dobim v glavo serviran kak komentar nestrinjanja … je že prepozno … sem vas že .. posilila … s svojo enosmerno vožnjo.
jups … moj blog je moje posilstvo in jaz sem posiljevalec. zlobni, črni in sebični posiljevalec. posiljujem s svomi besedami, mnenji, stališči (kolikor jih pač premorem), čustvi in dogodki. dol mi visi za mnenje vseh vpletenih in včasih iz muhe naredim slona. kr tko … brez razloga. prav mogoče s tem koga prizadanem … ali pa vsaj … presenetim … ampak … kaj naj … če pa v tem uživam)
in danes sem besna … ker v skladu z vremenom … vegetiram … in pri milem bogu ne najdem pametne teme za pisanje. torej … danes posiljujem zgolj in le s svojim dolgočasjem.