zakon bloga št. 6: pišem … torej sem … nihče?

da blog pišemo samo zafrustrirani, kosmati in debeli ljudje, ki nimamo razvite normalne socialne mreže sem že velikokrat slišala, pa tudi prebrala. kaj si o tem mislim, sem tudi že povedala – debela sem, kosmata in zafrustrirana. če vam je tako lažje … mene ne moti.

tudi to sem že velikokrat slišala (in prebrala) … da so blogi sami sebi namen in da jih pišemo zgolj zato, ker nas nikoli nihče ne posluša. če se pod blog podpiše kak novinar, politik ali kdo drug, ki tudi ‘tam zunaj’ nekaj velja, je to drugače, a mi, anonimneži … smo vsi po vrsti … ubogi, neizpolnjeni nesrečniki.

priznam, to prepričanje mi je za nekaj trenutnkov celo dalo misliti … pa ne toliko zato … ker v resnici blog pišem le … ker drugega v življenju ne znam početi … ampak zato, ker me zanima domet blogov.

nekaj je biti ‘ime in priimek’ pa zapisovati svoje misli, ki zanimajo marsikoga (predvsem voayersko javnost, ki išče pikre podrobnosti) … mi, anonimneži pa … lahko pišemo o vsem … beremo pa le sami sebe … ali ozek krog naših znancev. drži ali ne drži?

mogoče je nekoč celo držalo. mogoče za večino osebno-izpovednih blogov še vedno drži. a počasi … blogi širijo svoj domet in počasi blogi niso več stvar zaplankanih, zdolgočasenih posameznikov. sama sem na blogerski sceni relativno nova, a sem vseeno … na podlagi svojih blog-zapisov … dobila tri ponudbe za delo. bolj ušive sicer … a vseeno … bile so ponudbe in te baje ne rasejo na drevesih.

seveda se moje blogersko izpostavljanje nikakor ne more primerjati z blogom ‘imena in priimka’, sploh ne takega, ki ga potem po državnem zboru ‘preganjajo’ zaradi ustvarjanja na spletu …  in ja, včasih se počutim malce’umazano’ … ko ‘čepim za računalnikom, varno spravljena (skrita) pred svetom …in pljuvam okoli sebe … a že dolgo časa več ne živim v zmotnem prepričanju, da mi blog zagotavlja kakršnokoli anonimnost … ali ‘varnost’, ko gre za izražanje sitnih stališč.

mejo med virtualnim in ‘resničnim’ sem že davno zbrisala … kar sem tu … sem tudi tam zunaj. čeprav bi si mogoče želela, da temu ne bi bilo tako … večina ljudi, s katerimi živim, delam in se družim … me tudi bere … še huje … berejo me tudi vsi, ki jih ne maram … preziram … ali za katere najraje sploh ne bi slišala. blog ne zagotavlja nikakršne anonimnosti, kot avtorica enega od številnih blogov pa tudi ne vidim razloga, da bi kdorkoli na spletu smel ali moral biti – anonimen.

zakaj torej vzdevek? pojma nimam. od nekje se je vzel, in zdaj sem zloba. nekdo mi je celo nekoč rekel, da se dobro sliši … meni pa je všeč, ker nikoli in nikdar nisem bila nič drugega kot – sanja.

čeprav mi je na trenutke res neprijetno (spljuvam celo hordo ljudi, se podpišem kot zloba in grem naprej kuhat kosilo) … vedno bolj ugotavljam, da me blogosfera nadvse fascinira prav s svojim dometom. tako kot imajo recimo politiki s pomočjo blogov možnost … da izrazijo svoja  stališča brez ‘medijskih in novinarskih’ filtrov … tako dobimo mi, navadni smrtniki  z blogi možnost, da predstavimo svoj pogled na svet.

bi moj blog pridobil na teži, če bi se namesto ‘zloba’ … podpisovala z imenom in priimkom?  mogoče … čisto malo … a v resnici sta moje ime in priimek v primerjavi s kakim ministrom ali predsedniškim kandidatom prav tako anonimna kot sama ‘zloba’.

bolj kot to, da se pod vsak tekst podpišem s polnim imenom, se mi zdi pomembno, da se zavedam neanonimnosti svojega početja … in da se ne skrivam za  neskončnimi vzdevki. če koga zanima, kdo sem in kaj počnem … naj me … vpraša. mail imam objavljen … odgovarjam pa baje tudi.

tko … sedaj pa si grem populit kocine in obrit brke. kar je preveč, je pa preveč:)

PS: tole je bil odgovor nekomu, ki ga moja ‘anonimnost’ že dolgo muči.

0 odzivov na “zakon bloga št. 6: pišem … torej sem … nihče?

  1. hina

    svoj prvi blog sem napisala se preden sem prebrala kaj drugi pisejo, je pa bil tvoj eden izmed prvih, ki sem jih prebrala in od takrat naprej te spremljam, ker mi je vsec tvoj nacin pisanja. komentirati do zdaj nisem smela ker bi lahko kdo ugotovil kdo sem, pa to ni bila moja ideja. preprosto sem dobila prepoved. kar se pa tice vzdevkov…cisto vsak pa tudi ne rabi vedeti kdo smo, a ne?

  2. Fetalij W. Tyschew

    povedala si vse, kar si marsikdo misli, pa ne more zapisat tako dobro izraženo. that’s it. :) grem brat še ostale zakone bloga, ker sem jih spregledal… ja ja, vem, ignorantski prasec sem. ampk tak bi bil tudi, če bi se podpisovala z imenom in priimkom, če ti kaj pomaga :D

    to kar si rekla, da se zavedaš neanonimnosti svojega početja, je najbolj pomembno… podatki so zelo lahko dostopni, ko je to potrebno.

  3. chef

    Tudi meni počasi postaja žal, da sem nek “chef”, zaradi česar sem bolj sigurno drkač, ki že pol leta ni dobil za fukat, zato pizdulira v blogu na vse kar leze in gre.

    Z imenom in priimkom bi me najbrž jemali bolj resno. Tako se je začel pa pojavljati nek bolnik, ki mi v vsak zapis napiše “buci buci buc, chefek, kje imaš mamico” :lol:

    Jebat ga, kar je je. Si ga grem na roko vržt ;)

  4. tecnstrdesc

    Popolnoma nobene razlike ni med polnim imeno in nadimkom ali alteregom, to kar počnemo, počnemo v virtualnem okolju, kjer lahko kdorkoli prevzame katerokoli ime! Vsi cepci tipa kaloh, dajana,… itd., me lahko kušnejo na tazadno.

  5. zloba

    @hina … prav imaš … res ni treba vsem vsega vedeti … ampak prepoved??

    @fetalij … nisi mogel prej povedati … da si ignorantski prasec? jaz pa doma sušim tvojo vrtnico in jo nežno pobožam vsak večer;-p

    @chef … ti kr … večkrat, če je treba. samo … roke pol umij;-D

    @tečn … jst te ne bom lupčkala … sploh pa ne na rit. in še vedno trdim, da se za imenom ne da skrivat.

  6. blobrok

    Najbolj “pametno” je, da se tudi blogerji razdelimo na blogerje anonimce blogerje pravoimence blogerjeobčasnike in blogerjevsakdanjike, da o blogerjihpovprečnežih in blogerjihvisokoletečežih in celo hišnih nadblogerjih ne govorim. Glavno, da dogaja.

  7. Ameli

    aja še ena…zanimivo, da sem to danes prebrala, namreč že par dni si “razbijam” glavo ali naj postanem Ana…in zakaj bi spremenila nick ime v moje dejansko…ne najdem pravega razloga. Pa večkrat imam “napade” spreminjat ime bloga….verjetno bo kmalu spet kaj drugega. Zato pa je blog tako kul – vedno imaš možnost “experimentirat” ;)

  8. zloba

    @ameli … težko se je ne-strinjati. in ameli … je lep vzdevek;)

    @drmagnum … ti nam hočeš povedat … da si kosmat, debel … pa si ga na roko mečeš? welcome to the club;-P

  9. Dajana

    @Ameli, jaz sem imela en teden krizo – prav shizofrena sem bila, kot da bi bili dve osebnosti, ko sem se iz Alje spremenila v sebe – v Dajano. In zdaj ne morem biti več kot zadovoljna. Ne predstavljam si, da bi bila še vedno Alja in bi me potem spraševali – Alja who? Alja Brglez? The Alja? Prav všeč mi je, da sem jaz jaz. :)

  10. webmaher

    no ja, če znaš lahko zakriješ 99% vseh sledi…drugo je če te nekdo spozna po pisanju oz. če se sam izdaš…

  11. NeMirna

    zloba, kaj pa zadeva z ono Angležinjo v Franciji? Ki so jo kar brez imena zabrisali iz službe – ja vem, mastno odškodnino je dobila, sam na to v Sloveniji po moje res ne moreš računat!! Zato jaz … hm … ostajam restLess

  12. rbrndusic

    jaz sem tudi kosmat, skoraj debel ampak na dobri poti in seveda z boleco desno roko iz omenjenih razlogov. anonimnost pa se je ze zdavnaj zame koncala zato sem zacel uporabljat rbrndusic, ki je pzpv. cel moj priimek (ki je katastrofa-ker je dedek zahinavil v komunizmu) in zacetna crka mojega imena. sicer pa je bloganje…no…pac lepo je, ce si nekaj pustil za seboj pa ceprav na spletu ali “virtuali”.

  13. saily

    se čisto strinjam s teboj… brkov pa predvidevam da nimaš ampak vseeno dober zaključek :)

    itak pa… pač si anonimna… to je samo tvoja stvar in ne od vseh ostalih, če si ti želiš ostati anonimna… so be it… noben te ne more prisilit, da se javno razkriješ… če te pač spoznajo je to tvoja volja… zdi se mi pa bz da te nekdo mori s tem in te tolko sprovocira, da morš povedat kdo si… pač nisi jonas ž. pa kaj… si pač zloba… in kaj si ljudje predstavljajo za tem nickom je njihov problem… glavno da ti sama veš kdo si in kaj si… samo to šteje.. na mnenje ostalih se je samo še za požvižgat

  14. zloba

    @webmaher … ti mogoče res … jaz sem ‘blond’.

    @nemirna … a? nič ne vem o tem:-(

    @rbrndusic (mater … tvoj nick sem morala prekopirati;) … važno … da smo vsi kosmati;)

    @saily … kako misliš … nimam brkov? zraven brade pašejo;) mene sprovocirat? eh … se je treba potrudit … če mi zmanjka štrene za pisanje … pa so tudi sitni maili lahko tema za razmišljanje;)

  15. webmaher

    @zloba če si pa ti blond pol sem pa jaz Bred pejt Pit :-))))
    majhno možnost sicer dopuščam a predvidevam da gre za Morganovo Fato :-))))

  16. Morska

    Anonimni smo za tiste, za katere hočemo biti, tisti, ki si zaslužijo, pridejo dlje :) Kaj pa sploh je ime? Le en košček identitete, ki jo še najlažje spremenimo, drugi deli so pa trajnejši in zato pomembnejši. Morska sem večkrat kot Nataša, še prej sem Nat, Natka, Nati, Natulja, baba, bejba, mala, …. šele potem pride moje ime. :)

  17. feniks

    Nicki se mi ne zdijo vprašljivi. Ni nujno, da o tistem o čemer razpravljaš na blogu želiš razpravljati z nekom v soseščini. Motilo bi me, če bi nekdo, ki me pozna zgolj na videz (in najbrž nikoli ne bo drugače) pristopil do mene in mi skušal pomagati rešiti življenjski problem ali pa me spraviti na pravo pot. Vso možnost ima na blogu. V zadnjem času sicer ne, ker me je zagrabila neko prepričanje, da je že vse videno in slišano, no pa kljub temu. Ljudje v določenih okoljih si te še prehitro začnejo lastiti zgolj na podlagi dejstva, da vedo kdo si. Popolnoma razumem težave slavnih čeprav sam to nisem. Sem pa že večkrat doživel v svojem okolju, da me je kdo nagovoril:” TI si pa tisti, ki dela tam!” Navdušen nad svojo razgledanostjo in prepričanostjo, da si želim njegove družbe je bil užaljen, ker “nisem imel” časa in, ker se ga nisem spomnil. Mogoče je za nekoga, ki ga obkroža kolikor toliko strpna okolica lažje.

    Tako, zdaj grem pa jest. Še 20 kil pa bom takšen kot ti, le tako lepih brkov ne bom imel nikoli. Bom naslednjič vprašal koga iz Let3, ko bodo spet tukaj, če mi odstopi kakšne mustače. Potem bova pa z mojo prijateljico Desanko gledala kakšen “človekoljuben” film.

  18. Žiga Turk

    Eh, pa saj me ne preganjajo; celo opazili so, da pridno blogam zvečer. Mogoče bom pa za TALE zapis kregan? Glede na to, koliko je ura in kje sem ;-)

    Sicer me pa anonimni zapisi ali komentarji ne motijo. Tudi anonimno misel nekdo misli, pa četudi je debel, kosmat in zafrustriran.

  19. zloba

    @feniks … ti pa brki alla let3? :-) glej da na blogu objaviš fotko;)

    @g. minister … tole pa je ‘potrata časa’ … glede na to … da komentirate … ste morali zapis celo prebrati … :) kosmati smo počaščeni. spet. samo … da vas ne bodo kregali;)

  20. dronyx

    Meni se pa zdi fino, da ni imena in priimka, ampak samo “call sign”, kot pri pilotih. Enkrat sem na forumu Financ nalepil povezavo do mojega bloga, ker se je Jože P. Damjan nekaj hecal, zakaj vsi forumaši ne odprejo bloga in se tam dokažejo. Pa dobim čez nekaj ur klic sorodnika in bivšega sodelavca, ki redno prebira spletne Finance, na mobilca, češ neverjetno, kako da nek tip na blogu skoraj tako razmišlja kot jaz … pač, se zgodi, je bil moj odgovor. Pa upam da še danes ne ve, da me je razkrinkal. Š. :)

  21. dmashina

    zelo se strinjam. še posebej ko pišeš o vzdevkih… dolgo časa sem se spravljal pisat zakaj je čist vseeno če pišeš pod psevdonimom ali z imenom in priimkom… no, zdaj mi ni treba :D

  22. BigWhale

    > bi moj blog pridobil na teži, če bi se namesto ‘zloba’ … podpisovala z
    > imenom in priimkom?

    Ne. Jaz sem podpisan s svojim imenom in priimkom. Oziroma sta le ta en klik stran.

    Vseeno me nihce ne bere… ;>

    In sem zaradi tega, priznam, nesrecen. Ravno gledam kam bi zarezal s tole britvico… Morda v oko…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>