To vas zanima? Saj se šalite, kajne? Mikrozvezde? Makrozvezde? Kaj je to? Še ena od veleumnih blogerskih pogruntavščin? Pa če se mi ne bomo v kratkem razpočili od lastne samovšečnosti (ta se najbolje kaže v nenehnem ukvarjanju samih s seboj), se bo želodec obrnil kateremu od naključnih padalcev – bralcev na naših blogih.
Kaj sploh počnemo? Pišemo o čisto vsem. Argumentirano, neargumentirano, preverjeno ali ne, saj je vseeno. Nekritično sodimo vse in vsakogar, v precej polomljenem jeziku beležimo svoje vtise, kritiziramo in seciramo vse, razen nas samih. Prav to zadnje je eden od najboljših receptov, da v slovenski blogosferi postaneš ‘zvezda’ (beri: prepričaš sebe, da si zvezda).
Pljuvaj, pljuvaj in še enkrat – pljuvaj. To je definitivno veliko lažje kot kogarkoli ali karkoli pohvaliti. Pljuvaj predvsem po drugih ljudeh, takih recimo, ki pišejo bolje od tebe, takih, ki bi jim rad bil podoben ali takih, ki ti verbalno ne sežejo niti do kolen. Sesuj jih. Sesuj to, kar pišejo, sesuj to, kar so. Obregni se ob vsako njihovo besedo, slabšo objavo in ne pozabi na videz, razvade in morebitna srečanja v živo. Spotakni se ob njihove službe, družine in politična prepričanja, pobij vse njihove sanje in bodi povsem neusmiljen, če poskušajo v slovensko blogosfero vnesti kakršnokoli novost.
Če si tako zelo ubog, da niti slabe kritike ne zmoreš, začni objavljati kratke tekste, v katerih polinkaš vse svoje prejšnje objave, v katerih neštetokrat citiraš samega sebe in to počni večkrat na dan. Objavljaj, objavljaj in še enkrat objavljaj. Če potrebuješ idejo za zapise, ni panike. Obesi se na katerega od bolj branih zapisov tistega dne, od tam poberi nekaj stavkov, jih prekopiraj, spljuvaj in hej, uspeh je zagotovljen. Pomagajo tudi komentarji. Kratki, dolgi, saj je vseeno, važno da so čim bolj kritični in čim bolj pogosti. Predvsem pri tistih avtorjih, ki so malo bolj brani. Ne pozabi – statistika obiska bloga je neskončno pomembna. Objavljaj jo vsaj dvakrat letno in pazi, da bo dovolj zanimiva. Če ni, dodaj nekaj številk.
Kvaliteta zapisov? Običajno ustreza kvaliteti resničnega življenja avtorja zapisov, v kolikor ga ta sploh ima. Večina blogerjev dejansko bloga zgolj zato, ker je to edina stvar v življenju, skozi katero se lahko promovirajo, nahranijo svoj lačni ego in dobijo edino potrditev. Razno razni samokolicani filmski kritiki, blogerske zvezde in modreci so to zgolj in le – na blogih. To jim daje pravico, da se tolčejo po prsih, kritizirajo vse, česar del niso, vse, kar bi radi bili, pa jim nikoli ni uspelo.
Blogerske zvezde? Mikro ali makro? Pa dajte no. Ni jih, ali pa sem jaz čudna, ker ne verjamem vanje. Verjamem pa v Blogerje. V tiste redke posameznike, ki jim v tej dolini šentflorjanski uspe obdržati vsaj malo pokončne drže, se distancirati od vsega prepiranja, zmerjanja in podcenjevanja. Verjamem v ljudi, ki se jim zdi vredno tu ali tam del svojega časa nameniti blogu, čim bolj kvalitetnemu zapisu ali komentarju, ne da bi vse to počeli z mislijo na štetje obiskov, klikov in komentarjev.
PS: Priznam, zapis je nastal iz neskončne želje po tem, da bi postala blogerska zvezda, če mi to ne uspe, pa da povsem nekritično spljuvam vse, razen sebe in potem štejem komentarje. Vsaka podobnost z resničnimi ali virtualnimi osebami je zgolj naključna. Če se je kdo v zgornjih vrsticah vseeno prepoznal ali pričakoval svoje ime na seznamu zvezd po mojem izboru, naj ga opozorim, da naključij ni. Obstaja pa nekaj simptomov blogerske samovšečnosti in odvisnosti.
ob 19:05
Vsakič, ampak res vsakič, ko se v blogosferi nekaj premakne, se drkamo do onemoglosti. Najprej pri izboru hišnih blogerjev SiOLa, zdaj še po teh jebenih intervjujih…
Bjutiful.
Naši bralci si morajo misliti, da smo, ne zvezde, ampak idioti na kvadrat. Jaz jim ne zamerim.
ob 19:06
Čeprav ti baje prvi komentarji ne pomenijo dosti, bom kr komentirou. Ta tematika se je pojavla s razcvetom bloganja, bloganje postane kul in folk začne govort ”ja jz tut pišem” in rezultat je miriada povprešnih blogov (recimo jz :mrgreen: ) in pol se hočjo distancirat s tem, da zmerjajo druge, ker vejo, da če bojo pljuvali, bojo brani.Sam, da ni čist tko, morš pljuvat, ampak s stilom :wink:
Have fun …
ob 19:07
Chef, popolnoma prav imaš :)
ob 19:10
He, se že zabavam. Po natanko 8 minutah od objave, je na zapis kliknilo cca 50 ljudi. Pa naj mi še kdo reče, da nismo nori???
ob 19:11
Se strinjam z večino zapisanega. Dejansko blogerji mislijo, da so neke zvezde. Pa so t.i. zvezde zgolj znotraj ozkega kroga znotraj blogerjev. Drugače povedano med nekaj ljudmi, ki iščejo zvezde. Vprašaš na cesti naključno število izbranih ljudi ali poznajo kako zvezdo bloganja, in pomojem bo treba kar nekaj časa iskati.
Kar se pa tiče zapisov. Najlažje je kritizirati, ker ne potrebuješ nobene ideje. Le to ti da objekt/zapis/misel, ki jo kritiziraš. Veliko težje pa je napisati nekaj svojega, kreativnega izvirnega iz nule. Ampak roko na srce. Tudi med kritikami je zelo zelo težko najti kaj kakovostnega. Večina je zgolj pljuvanje in nič več.
Zaradi vsega zgoraj napisanega se izogibam zvezdam med blogerji. Nič takšnega ne napišejo, da bi me pritegnilo
ob 19:13
Če ti ni odveč, lahko na moji strani najdeš ene filemčke, ki me asocirajo na slovensko blogozvezdništvo… :)))
Sem se ravno danes nasmejal eni mega zvezdi, ki je kurcala blogonevemkaj časopis, kako slab da je, obenem se ji pa v treh poskusih ni ratalo prijavit… :)))
To okoli statistike, moram pa tudi sam enkrat naštudirat pri Pi.Romanu. Jaz vem samo to, da me dnevno prebere približno 50 ljudi, od katerih nekateri celo kaj preberejo. Sem pa enkrat celo na sto prilezel (ne štejem, ko sem po pomoti na prvo stran prišel). Wau. Ponekod vidim pa take cifre, da skoraj Slovencev zmanjka… ;)
ob 19:14
@zloba ena največjih blogerskih zvezd na Slovenskem je prvič res malce zlobna :D … ampak res čisto majčkeno ;-)
ob 19:24
in zloba, kot zvezdi bi te lahko dali pri SiOlu na hitrejši strežnik, ker tole je pa res podn od podna….
ob 19:25
@Chef, jaz se velikokrat vprašam, kaj hudiča sploh prepriča kogarkoli (razen nas, blogerjev), da nas bere.
@Snowblind, prvi komentarji mi ne pomenijo dosti???
@Krtek, zvezd ni. So le ljudje, ki verjamejo, da so zvezde ali pa da bodo nekoč to postali.
@Strojnik, tale zapis je nastal tudi zaradi zapisov, ki se zadnje čase pojavljajo po blogih, ko bi ljudje najraje pobili drug drugega. Vsaj z besedami. Vse nohte sem že požrla, ker nočem dolivati olja na ogenj, ampak … Danes se pač nisem mogla zadržati.
Kar se statistike tiče – jaz premorem dva števca – Statcounterja in Goglovega Analytica in če je meni to uspelo, bi ti to zrihtal v minuti. Današnji naslov je pač vaba za obiskovalce, drugače pa se tudi jaz ne morem primerjati s kakimi hudimi ciframi drugih blogerjev.
@Webmaher, a me čisto malo žališ? :-D A to je zato, ker še nisva šla na biljard?:-P
ob 19:30
@zloba: Moram reči, da me te debate počasi že zabavajo. Odgovor na tvoje vprašanje je pa le en: ljudje imajo (k sreči) preveč časa.
ob 19:41
“@Krtek, zvezd ni. So le ljudje, ki verjamejo, da so zvezde ali pa da bodo nekoč to postali.”
Zvezde so tisti, ki jih drugi ljudje zaradi svoje majhnosti/omejenosti/lenosti/vodljivosti v razmišljanju naredijo za zvezde. Nekaterim potem to stopi v glavo in začnejo verjeti da so ali pa bodo postali zvezde.
ob 19:43
Ne, lih učeri sm vidu tvoj intervju na vesti … sm se narobe izrazu, kolkr sm razumeu, ti ne pomeni kdo PRVI komentira, ampak, da dejansko prebere objavo in razmisli
ob 19:52
@zloba čisto resno-ti si prava zvezda in SiOlovi strežniki ne zmorejo več prometa, ki se pretaka na tvojem blogu…bo treba iti na svoje :-)
za biljard se bova pa enkrat že zmenila, sam iz dneva v dan imam većjo tremo :-)
ob 19:52
Saj pravim. Vojna zvezd. Za števce pa načeloma ni težav. Imam inštalirano, s tem, da pogledam samo statcaunter, nisem se pa poglabljal, kako se da za celo leto nazaj videt. Mislim, da je pri meni omejeno število obiskov, ki se beleži. V končni fazi, mi je pa čisto vseeno. Dokler pa ti v osmih minutah dobiš mojo dnevno kvoto, me vse skupaj samo zabava. Zgleda, da ni po TV nič pametnega… ;)))
ob 19:57
sem mislil, da smo že zdavnaj razčistili, da blogerskih zvezd v Sloveniji ni… mogoče samo v tem krogu ljudi, ki bloge pišemo, ampak potem je definicija zvezde lahko zgolj “vsi te poznajo in berejo”. kar pa seveda niti pod razno ne zagotavlja kvaliteto zapisov…
ah ja. men se ne da več ukvarjat s težkimi debatami in poskušam držat distanco… ampak potem se pacienti spravijo iskat konflikte kar k meni, na moj blog :D
ob 20:01
@Chef, dokler se vsaj mi zabavamo, pa je itak kul;-D (Btw: Krvodajalska, v četrek pa pivo potem, prideš?)
@Krtek, aja to. Ja, nisem najbolj navdušena, da nekdo niti ne prebere, kaj sem napisala, pa me pošlje v kake temne odprtine. Tvoj komentar definitivno ne sodi v to kategorijo;)
@Webmaher, če se moram oklicati za kakršnokoli zvezdo, da bo tole delalo vsaj približno normalno, takoj podpišem, čeprav sem ravno zgoraj zapisala, da zvezd ni. Vsaj ne blogerskih in vsaj ne pri nas.
@Strojnik, Statcounter operira z maksimalno 500 zadnjimi kliki, ko gre za statistiko (recimo kako in od kje so ljudje prihajali na tvoj blog, preko katerih ključnih besed, kakšen odstotek to predstavlja v zadnjih 500 obiskih ipd), ne vpliva pa ta omejitev na beleženje vseh obiskov. Uf, a sem prav razložila??
ob 20:05
@He, Fetalij, nekateri si pač ne morejo pomagati. Pacient je pacient, na tvojem, mojem ali svojem blogu;)
ob 20:17
@zloba ne zastopim SiOla da si dovoli kaj takega v tvojem primeru-najbolje da greš na svoje boš SiOlu naredila ogromnoooo uslugo in sprostila linije…ti bodo hvaležni doživljensko :-)
ob 20:20
Kaj pa je tebe toliko razkurilo, Zloba? ;)
P.S.
Če že ražmiljate o pivu, bi bilo dobro PREJ razmislit, kam bomo šli, da ne bomo spet pod kakšnim kapom… :)
ob 20:22
blogerske zvezde so. ste. tudi ti si med njimi zloba. so pa zvezde, po moje, lahko samo tisti, ki naredijo svoj blog čimbolj AVTORSKI. //ps. sam svojega bloga nimam ravno “čimbolj avtorskega”, zatom imam dostikrat moralnega mačka. se pa trudim, da sem vsaj tu in tam čimbolj izviren … ali pa zadevo vsaj tako zelo predelam, da se meni, upam tudi bralcem, zdi zanimiva.//
ob 20:28
Pa jaz sem zvezda :)))
Sem malo pogledal te števce in videl, da sem imel v dobrih štirih mesecih skoraj 7000 obiskov, jih je pa skoraj 47% takih, ko grejo prej, kot v 5 sekundah. Res, da jih je četrt od dvakrat, ko sem bil na prvi strani, ampak vseeno. Zgleda, da imajo ljudje vseeno preveč časa. Kogoče zato, ker ne smejo kaditi po bifejih… :))
ob 20:32
@pet-in-g-seks lepo si tole povedal, pričakujem da bo zloba razumela in se strinjala :-)
ob 20:33
smrk smrk jaz sem pa mislila, da sem zvezdica zaspanka … :( :( mi je pa fascinantno, ko se s kom pogovarjam, ki ga skoraj ne poznam in mi reče, da bere moj blog, da pa ne komentira. ali ko na mail dobim sporočilo, da dobro pišem od xy osebe, ki je še svoj živ dan nisem videla. :)
ob 20:36
Ne vem, če bi sploh lahko obstajale blogerske zvezde, glede na to, da zvezd v Sloveniji ni … so le znane osebnosti. In strinjam se, da so nekateri blogerji bolj prepoznavni kot drugi. Že zaradi tega, ker smo nekatere videli (bodisi so sami objavili slike bodisi so jih pač razkrili vestini intervjuji).
In itak, če bom videla Fetalija v štacuni bom vedela, da je to on. Kot bom tudi vedela, da sem srečala Zlobo (je hudič, če se na televiziji pojaviš;))
Ne bom šla pa težit za avtogram.
Ko bo pa Irena s svojim blogom postala prepoznavna vsaj toliko kot Pariz Hilton, takrat bomo pa imeli zvezdo:)
ob 20:38
Naj za trenutek odloži delo : za našo zlobno zvezdo svetlejši planeti: http://vids.myspace.com/index.cfm?fuseaction=vids.individual&videoid=25389974 Pa refrena ne preskoči, da ne bo spet praskanja po glavi.
ob 20:41
Ne še ti, Zloba…
Nekatere na tej sceni je potrebno pustiti pri miru. Ignorirati, če želiš.
Ker odnehali ne bodo. Boš prej ti…
ob 20:48
@Webmaher, pa pravijo, da sem jaz žleht:-P Bo pa zanimivo opazovati, kaj in kako se bo dogajalo na Blogosu, ki zadnje čase res hudo šteka, glavna prednost objavljanja na Siolu, precejšenj obisk, ki ga prinesejo objave na prvi strani (o čemer govori tudi Strojnik), pa je izginila.
@Piskec, mene razkurilo? A tko zgleda?:-D Za pivo pa se strinjam, ja. Imaš kak predlog?
@pet-in-g-sex, kolikor vem, imaš obiska več kot vsi mi skupaj, torej ti ne gre slabo;) Kar se izvirnosti in avtorstva tiče, pa se strinjam – veliko raje imam bloge, v katere avtor vloži del sebe, pa čeprav gre za izbior fotografij, krajše komentarje ali pa izbrane posnetke.
@Strojnik, smo rekli, da zvezd ni. Si pa definitivno zelo fajn popestritev slovenske blogosfere, pa dobra pivopivska družba;)
ob 20:51
@Katarina, zvezdica zaspanka pa si lahko;) (Čeprav dvomim, glede na to, koliko kilometrov si v enem šusu prevozila;)
@Gigi, televizija je jeba, ane?;)
@Robi, joj, vem, sej se že malčk kesam. Ampak res, nisem si mogla pomagati, res ne;(
@Black, ti mene vedno provociraš, ane?;-D Zdej pa rabim mir … Grem iskat svetlejše planete;)
ob 21:04
zakaj za hudiča bi rangirali še tu? poanta bloganja naj bi bila ravno v tem, da v anonimnosti postanemo vsi enaki ter na bolj ali manj posrečen način izražamo svoje mnenje, ki ga naposled damo v presojo. očitno zelo zgrešena naivna predstava, saj ravno anonimnost mnogim na blogu predstavlja poligon kanaliziranja frustracij in po principu psihološke projekcije izvajano etiketiranje ostalih. dokaz, da se kokoši, nagnetene na malem medijskem prostoru, kljuvamo raje in pogosteje. to, da smo pred bogom vsi enaki je crap. enako očitno velja tudi za blogosfero.
ob 21:05
Ja Zloba se strinjam. Čeprav glede komentarjev in statistike obiska…je pa le fajn da vidš da je kkšnmu mogoče tvoj stil pisanja všeč. Jst osebno blog ne pišem samo zarad sebe. Če bi katerikoli bloger pisal blog zase, bi si kupil zvezek in pisal. Pišem zato da vsem nekaj povem. Fajn mi je ko je na kakšno objavo več komentarjev in ko imam nadpovprečen obisk. Je pa res da se propagira preveč blogerjev, ki nimajo nevem kako dobrega bloga. Nevem…če napišeš v objavo 3 globoke stavke in dobiš 200 komentarjev…mal bosa a ni? V glavnem zame je blogerski zvezdnik vsak, ki z veseljem piše.
ob 22:00
Ej! Jaz sem se pa odlocu da zvecer ne bom vec jedu, zdej sem pa kilo mandarin sesu! A je kej narobe z menoj?
ob 22:01
Chef baje pozna vse naokrog… ;)
ob 22:42
@london: hmm.. tole je pa resno vprasanje, ki zahteva resen odgovor.. mogoce bos prevec zdrav in bos pokal po sivih :)
@zloba, piskec: po krvodajalski akciji v biljardnici na parmovi :) mislim, da bo najbolj primerna lokacija :)
ob 23:06
Zvezde, poznani blogerji, mikro, makro … ah, te definicje … Meni se sploh ne zdi sporno, če nek bloger sebe smatra za zvezdo. So what? Zakaj ne bi užival v tej svoji navidezni slavi, fotral svojega ega s statistikami, dolgočasil z zapisi o sebi in svoji veličini. In morda je celo res v resničnem življenju zguba, ki ni dosegla svojih ciljev… Pa kaj potem. Blog kot samoterapija, takšna ali drugačna. Any problems with that? Soj navideznih žarometov očitno bolj moti na pogled indiferentne opazovalce, ki se čohajo po glavi in tuhtajo, zakaj se ta lolek tako repenči in postavlja, če pa nima ničesar za pokazat, le kako se mu je uspelo prepričati, da je dober, kaj pa misli, da je, pa še vse ostale meče v slabo luč… hehe. Če komu nekaj ni všeč, naj pač ne bere ali pa še bolje – pusti komentar. Lahko tudi kritičen. Bloger postavi svoje pisanje na ogled in komentiranje, pri čemer pa ne more pričakovati zgolj hvaljenja, pač pa tudi kak komentar, ki mu ne bo pihal na dušo. Če gre za pravega zvezdnika, ga bo pač znal sprejeti in nanj odgovoriti.
ob 23:22
Zanimiva tema, če bi navadno zvezdo močno skrčili bi ta mikrozvezda postala supernova iz katere lahko nastane črna luknja. Ljudsko bi to lahko bila tudi temna odprtina, znanost pa jih deli v več različic:
* mikročrne luknje,
* prvobitne črne luknje,
* zvezdne črne luknje,
* srednje težke črne luknje in
* supermasivne črne luknje.
Pozna celo bele luknje, skratka ni, da ni. Sam ne poznam nobene. Poznam pa nekaj čisto nezvezdniških primerkov, ki niso brez sijaja. No, če pa bi te moral oklasificirati bi bila BPM 37093. ;)
ob 23:27
LonDon: Narobe s teboj bo, ko ti bo iz ušesa zrastla mandarina. Le upaš lahko, da ti bo iz obeh, da boš uravnovešen :)
Kar se tiče zvezd… kurc, napisala sem na svojem blogu, kar si mislim, tukaj lahko edino brez prispodob… zvezda je lahko vsak, vprašanje je le, kakšne “oboževalce” hoče, ker je od tega odvisen trud. Sicer pa je najpomembnejši le en oboževalec in to smo mi sami. Če tega nimamo, nas cel fan club ne bo naredil zvezde, ampak le iskalce (praznih) potrditev, ki nas nikoli ne zapolnejo.
ob 23:28
A dj fakof, Zloba, ziljon komentarjev dobivaš na vsak zapis, men pa ne pomaga niti če sliko sebe s tičem objavim. Skregana. :P
ob 23:38
Nimfa, hočemo ziljon tvoj slik. Posebej tistih s tvojega rojstnega dneva, a ne? No, čestitam pa vseeno!
ob 23:43
Na svoj rojstni dan sem DELALA! Potem sem se ga nehumano napila in zmrznila na Jinxih. Kljub temu prisegam, da si bom enkrat Betontanc ogledala, ampak o tem ne bom predhodno nikogar obveščala. ker sem prevelik jebiveter in odvisna od trenutnega navdiha, ki se je doslej izkazal za edini pravi načrt. :)
Pa vseeno hvala. :P
ob 0:22
@chef: Lepo, da nam ne zameriš.
ob 1:07
Je pa hecno, da tisti, ki so nekako dobri (stil, jezik pisanja, razmišljanja, izvirne objave) mislijo, da zvezd ni, ali da oni sploh ne bi bili zvezde, medtem ko uni, ki po vsej sili štrlijo iz nekega povprečja, samovšečnosti in se na vse kriplje trudijo biti “in” in biti bloger, pač mislijo, da so zvezde ali da bi morali biti.
ob 1:42
@pavel:
Od kod ti ideja, da tisti, ki reče, da zvezd ni, tako tudi dejansko občuti? Popolnoma vseeno je, kaj kdorkoli reče. Bistveno je, kdo gleda števčke, kdo se izpostavlja, intervjuva, kdo šteje komentarje, očitno redno piše … hehehehe … Dejstvo je, da ne ostane skromno pišoči anonimnež, ki itak noče bit kakršna koli zvezda že, pa se mu res ne ljubi s takimi scenami časa zapravljat. Sicer med Dajano, ki pravi, da so blogerske zvezde, mano, ki mislim podobno kot beatnik ali zlobo, ki pravi, da zvezd ni … ni v bistvu stvari nobene faking razlike.
ob 9:07
Simona, mogoce ni razlike med teboj in Dajano, a med teboj in Zlobo so svetlobna leta razlike!
ob 10:00
@erlend, komu ti kokoš?:) Drugače pa – meni se zdi, da bomo blogerji in blogi morali še marlo odrasti. Smo v fazi, ko je vse kul in vse dovoljeno, manjka pa malo samokritike in malo manj petelinjenja. Pustimo času čas, upam le, da vmes ne bomo vseh neblogerjev uspeli prepričati, da smo popolnoma in do konca brezzvezni.
@Dabl, to, seveda je kul, da te kdo bere in jasno, da bi pisala po zvezkih, če ne bi uživala v objavljanju tekstov, vseeno pa to ne sme biti en in edini (ali vsaj najpomembnejši) motiv za pisanje. Kot sem že rekla, sama ne verjamem v blogerske zvezde, kar pa ne pomeni, da jih ni. Ti si svoje našel;)
@lonDON, nekaj nasvetov okoli mandarine si sicer že dobil, zato pravim le, da kislina očitno vpliva na dolžino tvojega jezika. Kar mi je seveda všeč, pazi le, da ti ga kaka ‘zvezdica’ ne iztrga;-D
@Had, ja, biljardnica bo verjetno najboljša izbira (pišuka, spet nihče ne razmišlja o nekadilcih;))
@Beatnik, meni pa se ne zdi sporno, da se vsi o vsem ne strinjamo;)
@Feniks, tebi čisto zares in prav do konca preveč dogaja. Ne pozabi, da sem jaz blond in da bom sedaj porabila nekaj ur, da si zapomnim (kje je šele razumem) tvoje različice. Madonca no, pa saj je nedelja zjutraj;)
@Nimfa ljuba, z veseljem ti odstopim polovico svojih komentarjev, pa še jegra ti častim in na vse predstave gospoda Blacka te zvlečem, samo če se nehaš jezit name. Ker res nisem čisto nič kriva.
BTW; Za drugo cifro Blogorole še vedno ubijam, saj veš to?:)
@Pavla, jaz sem na koncu lepo napisala, da hočem bit zvezda, samo toliko, da ne bo kdo rekel, da nočem priznati svoje samovšečnosti;) Drugače pa – vsak si misli svoje in vsak napiše svoje in po svoje. Prav v tem je čar bloganja;)
@Simona, ‘faking’ hvala bogu, da se ljudje razlikujemo še v čem, razen v razmišljanju o zvezdah, komentarjih pa ‘števčkih’ in da se ljudje med seboj razlikujemo bolj, kot bi si kdo mogoče želel.
@lonDON; laško?:)
ob 10:44
Zloba – meni tudi ne, še manj pa izraziti nestrinjanje v komentarjih;) Sporne so kvečjemu kontradikcije, v katere se uspe nekomu zaplesti;) No ja, pa tudi te so bolj hecne kot sporne, hehe.
ob 10:44
O, kako dober post! Zares…!!! Čeprav spremljam bloge le kot bralec.
Med vsemi temi prazničnimi dnevi sem očitno imel kar preveč prostega časa in sem precej prebiral bloge. Predvsem bloge “luštne in prijetne, če že ne kar samozadostne, blogerske familije” pri Siolu. (No ja, vsaj večina v “familiji” je pri Siolu, so pa vmes tudi freelancerji, pri nekaterih zgleda to kot naslednja stopnja zvezdništva) Kakorkoli že, v decembru je bilo prav pestro in prav zanimivo je bilo opazovati zapise o srečanjih, bložičku, intervjuje pa potem foto-probleme :-)
Totalno sem bil presenečen, kako profesionano lahko blogi nastajajo. Vauu, dol sem se vsedel, ko sem zgruntal, da gre za celo načrtovanje po urah objave, številu postov dnevno… In poročila o obiskanosti…!? Kako pomembno za samopotrditev in ego avtorja. Žal za nikogar drugega, seveda… Hvalisanja in samopromoviranja je pri nekaterih toliko, da boli. Obrtništvo, skratka.
Seveda so tudi prijetni zapisi, ki so daleč od vsega zgoraj omenjenega. In take je toliko bolj prijetno prebrati. Očitno so tudi taki, ki jim ni vseeno. Ali pa so naivni in v svoji naivnosti ne pogruntajo, da je končni cilj ziljon klikov in dobra statistika obiskov ter evri gostitelja bloga – torej malo rumenila, vsake toliko slika dobre babe…
Ne vem, morda pretirano druženje, intervjuvanje in postavljanje blogerjev v javnost škodi…
ob 10:56
haha, res fajn napisano želim ti da postaneš prava blogerska zvezdica :) samo potem bos mogla pa merkat na paparace :o
ob 11:47
@Beatnik, pa sej je ravno v tem vsa fora blogov in komentiranja – da vsak pove to, kar si misli, če se da, približno kulturno in vsaj malo agumentirano. Osebno najbolj uživam v prebiranju dobrih (argumentiranih) kritik. Jebeš strinjanja … Dolgočasna so;)
@q&a; Res, a nismo mi ena fajn familija? Ravno prav se imamo radi, malo se prepiramo, malo opravljamo in nenehno ukvarjamo sami s seboj. Popolna družina;) Čisto prava, slovenska. In ja, decembrsko razgaljanje (ali pa želja po njem) je našo družinico še posebej barvito prikazalo;) Včasih si zaželim, da bi vsaj za trenutek lahko kot opazovalec, naključni bralec pogledala na vse skupaj. Verjetno bi se prav fajn nasmejala;)
@Blaž, he, nič bat. To se pač ne bo zgodilo.
ob 11:57
@zloba zlobna zdaj ziher zaenkrat zaprmejduš še ni saj vsi števci kažejo v popolnoma drugo smer, zatorej sodi med zvezde, ki so po mojem zlobnem mnenju vsaj: Dajana, Katarina, Zloba, Simona, Vlatka, Irena….
V kakšnem obsegu svetijo v temno noč, o tem ne bi, kot tudi nebi o moških zvezdnikih, razen zlobno bi pripomnil, da če bi Zloba in Simona v svoje roke dobila Fetalija bi lahko dobili…kaj že… :-)))))
ob 12:08
Zdaj pa mislil, da bi bil že čas, da nehate bluzit o zvezdah in nezvezdah… Saj niste normalni. Klikneš na Blogos in so vsaj tri objave o tem, kako se povzpeti na blogerski Olimp ali pa to preklinjte. Na koncu pa je rezultat isti. Samo da je več klikov. Pathetic.
ob 12:09
srce mi poskoči, ko vidim, da me tisti, ki me komentirajo, prav zares radi berejo :D In pol se počutim taaaaaaaaaaaaaak zmagovalno ;) Ja, fajn je občutek seveda…pišem zase in hkrati avtomatsko za druge. to je to. Ko napišem, ugasnem comp in grem recimo likat fotru srajco. Ne razmisljam, nikoli nisem in ne bom, kako je blog fascinanten. Ni. Je samo deln odraz tega, da ne pisem slabo v svojem slogu, glede na odzive v vsem tem času, od kar blogam. In ker rada pišem, rada tudi slišim kompliment na to kracanje…zvezdništvo pa pripada drugim, zvezdništvo ni za Blogarje, ne rabi Blog zvezd.
Fascinira me le odziv bralcev….ki to pisanje tako čustveno doživljajo, tako si ga ženejo k srcu, da dobijo občutek, kot da pišemo samo za posameznika, ki je edini obstoječi na tem planetu, da se lahko potem kaj hitro počuti ogroženega ter začne stresat kretenizme, nerganje, bahanje, žaljenje, posmeh v komentarje. Sicer pa je take reakcije potrebno dati samo na IGNOR.
Kaj je blog proti življenju!?!?! ;)
p.s.: itak, da sem edinstvena. HAaa! kdo pa ni >:-)
ob 12:14
Če smo že v astronomskem izrazju, se prostovoljno javljam za Črno Luknjo. Mi je še najbližje. Čeprav tudi Rdeča Pritlikavka zveni dobro. Le da mi vizualno ne paše.
A de bi šla dat kri v četrtek? Mrbit. Bo kakšen krepak junak, če omedlim od švahosti, ker ne jem klobas? ;)
ob 12:16
Evo, za lažje razumevanje:
http://jumk.de/astronomie/special-stars/bpm-37093.shtml
ob 12:25
@webmaher, Fetalija sem že dobila v roke. Kolikor vem, je od mene dobil objem in poljub, to pa je bilo tudi vse. Palačinke še čaka;)
@Anubis, tema ‘zvezdništva’ je tema naslednje številke Blogorole, od tu toliko zapisov na ta naslov. Naslednji teden bomo morili s čim drugim;)
@Ana, o kakem življenju ti govoriš?? Ja, kak bloger pa si, če imaš ‘Življenje’?:-D
@Nataša, navijam za črno luknjo. Pritlikavosti ti enostavno ne morem pripisati;) Za četrtek pa: Junakov kolkr češ. Če se te zbojijo, pa te bom jaz nosila nakoli, okej?;)
@Feniks, jaz bi kako otroško enciklopedijo. Hmmm … Pa saj to imamo doma;))
ob 12:50
eh zloba to pa je bil kiks…to bi moral dobiti vsekakor jaz…pobožno zdaj upam vsaj na kako palačinko :-))))
Vsekakor gre to vzeti kot le začetek učenja in da Fetalij ne bi padel kar takoj v kako depresijo je bilo to samo vzpodbuda za začetek…ker Zlobina šola poti do zvezde ni lahka :-)))))
@ana namesto fotra se tudi jaz kdaj priporočam za kako likanje :-))))
ob 13:02
webmaher…ti meni palačinke s čokolado & orehi & banano. jaz tebi polikano srajco. deal.
ob 13:04
Zloba…heh…ja res noo, Življenje counts, ne blog (ahahahaha) ;)
ob 13:10
@ana nek trikotnik vidim…pa ne bermudski :-)))))
ob 13:17
Zloba: petelini, kokoši ali katera koli druga oblika perjadne favne, it doesn’t matter.. tudi če si prvi v kurniku, je to bore malo ali nič. ravno zato so potrebe po zvezdništvu toliko bolj patetične. itak da se strinjam.
ob 13:20
Na sej, še slogan mi kradeš, mislim, punca, a se ti sploh kdaj ustaviš?! :P
Sicer pa ja, dejva razmislt, glede na to, da si ti malce bolj mobilna kot jaz, se lahko recimo zvečer oglasiš na kozarčku vinčka, v hadilniku imam izjemoma tudi pivo (žal ne Laško, ampak Heineken), podarim ti Blogorolo, zraven pa lahko še mal pokomentiraš, kaj in kako ti razmišljaš okoli dotične zadeve. Say what? :)
ob 13:28
webmajstor…sej ne da bi si strašno želela spamat pri zlobi (zloba, saj razumeš, neej)…ampak: tell me about it ;)))))))))))))))
warhol je rekel: “…three’s company”. kar je ok in velja za prav Vse … >:-)
ob 13:33
@ana v trikotniku je hočešnečeš tudi zloba pa naj ona kako reče :-))))
ob 13:37
Eh, nisem mislil, da bi študirala enciklopedijo astronomije. Tista stran se nanaša samo na eno zvezdo, BPM-37093. ;)
ob 14:23
@webmaher, seveda ni bil kiks. Vse počnem nadvse premišljeno;-P Palačinike pa, mater, kdo jih bo pa toliko spekel??
@Nimfa, kak slogan sem ti ukradla, hudiča? Nič ne vem, pa vse zanikam. Že v naprej. Osebni obisk? Huh, pa i to može;)
@Feniks, v mislih sem imela napol slikanico, saj veš, za otroke do kakega četrtega, petega leta. Tam še razumem kako stvar;)
@Ana in Webmaher; o kakem trikotniku mi to? Pravokotnem? In kaj sem jaz? Hipotenuza, kot ali kaj tretjega? Nič ne vem. Spet :-D
ob 14:52
@zloba brez panike-palačinke in trikotnik se da tako lepo povezati, da Ani ne bo treba nič likat,tebi pa tudi roke ne bodo stran padle zaradi palačink :-)))
ob 14:53
webmajstor…če še ne veš: Zloba mi je zlo všeč, tak da se sploh ne pritožujem (zloba, kot sem ti že enkrat omenila: ne se me bat haha). Sam ne pozabit na smetane, jagode, čokolade in banane ;)
…sploh ni nujno, da je komerkoli kaj jasno…koncu koncev gre LE haha za pogovor me moškimi in ženskami…
ob 14:57
@London:
Ko boš vsaj enkrat za mimogrede znal kakršnokoli svojo tendenciozno izjavo argumentirat, boš mogoče kar sam sebi povedal, kakšne oslarije z edinim motivom slabo konceptuirane hudobije trosiš. Tega pa ne bi želel, a ne?
In seveda je razlika med mano in zlobo. Ampak v čem? In seveda je razlika med mano in Dajano. Ampak v čem? In seveda je razlika med zlobo in Dajano. Ampak v čem? V tem, o čemer sem jaz govorila, pač ne vidim nobene. Zato ker zloba napiše prijazen post, kjer kritično nastopa proti ideologiji zvezdništva na blogu, prav gotovo ne. Ker mislim tako, kot je zapisal beatnik. Ne moreš početi eno, govoriti drugo. Seveda pa lahko počneš eno, in si misliš, da to itak ni to, ker doživljaš sebe drugače. Potem me zanima, kako neki pa doživljaš sebe in zakaj misliš, da je drugače.
In seveda imamo na blogosferi polno takih in drugačnih tepcev. Nekateri še pisanja Dajane in Simone Rebolj ne ločijo. Ker se jim itak fučka. Saj ne berejo. Saj jih zanima samo to, kdo je kao faca in pri tem cepnejo na vsako foro, ki ni predvsem več kot očitna. Tako to gre. Blogosfera kljub neštetim komentarjem v resnici ni niti najmanj prostor argumentacij in polemičnosti. To je paradoksalna žalost. Zakaj? Moje mnenje o tem se skriva tudi v mojem zadnjem blogu o zvezdah.
@zloba:
Ja, seveda. Jaz sem replicirala samo na en zorni kot. Za zvezdo se imaš lahko zaradi ene ritnice, lahko zaradi česa mnogo bolj omembe vrednega. Lahko se pa nimaš ne v enem, ne v drugem primeru za zvezdo. V vsakem primeru pa vendarle nekoga pač zanima, kako se trkolikajo števčki in plete mrežo za izpostavljanje, nekdo se tega ne gre. In to si je treba pač priznat po mojem mnenju. Saj tudi ti ne misliš, da so vsi najbolj obiskani in izpostavljeni blogerji resnično ta najboljši v smislu kvalitete? Tisto, kar blogerja ponese med bolj branega in bolj komentiranega prav gotovo zgolj kakovost ni. Kakovost je prej samo ne nujno potreben dodatek, če obstaja. In na blogu, kar se tega tiče, ni nič drugače kot na POPTV. Samo to.
ob 15:21
strinjam s simono glede odnosa med kvantiteto in kvaliteto. ki je seveda obratno sorazmerna..
ob 15:30
Fino, gospa Ana, Webmaher, palačinke in jaz. Ne trikotnik, to je že kvadrat. A sem kdaj omenila, da mi je krog od vseh likov najljubši?
@Simona, ne da se mi razpredati v nedogled, čeprav ja, sama sem si kriva, da sem tole temo sploh načela. Malo mi je že žal, ker sem dregnila točno v tisto gnezdo, ki sem se mu skušala izogniti. To sem pravzaprav pričakovala tudi od tebe. Da vse svoje kvalitete (ki ti jih res ne manjka) usmeriš stran od vsega, kar ti (vsaj verbalno) ne seže do kolen. V čem je fora teptati one, ki se ne morejo braniti? In napisati post, v katerem se vsak prepozna, očitati pa ti ne more (ali pa upa) ničesar? Kaj pa vem, ne vidim kakega posebnega užitka (razen če ga ne zreduciram na iskanje pozornosti). (Pa da ne bo pomote, ta moj zapis sodi v točno to kategorijo, ki jo na blogu zavračam. Trenutek šibkosti ali pa preobčutljivosti.)
Kar pa se kvalitete tiče – ni zgolj dodatek. Prednost je. Če bi se tega več piscev zavedalo, bi na dolgi rok blogosfera lahko izpljunila kak res velik presežek.
ob 15:38
eh, men je vseeno… :))))) …sam da JE. Zaj pa, če je trikotnik al kvadrat, na koncu krog…samo da se radujemo ;)
ob 15:46
@zloba tut prou, bo še Simona prišla pa Katarina :-)))))
ob 16:06
The Force is with you young zloba. But you are not a Jedi yet… :)))
ob 16:57
Pa bom še jaz povedala nekaj na temo, če je že moje ime omenjeno. Blogeske zvezde… kadarkoli je kdo začel pisat o tem, v moji zgodovini blogerstva… se je začel kreg. Zakaj? Ko si nekje na javnem prostoru oz. mediju in je tam več ljudi, je najbolj normalna stvar, da se začnejo zavezništva, pa primerjanja, pa predalčkanja. In potem moraš začeti paziti, kje kaj komentiraš, ker ta je skregan z mano, torej moram biti obziren in previden oz. se ga moram izogibat itd. Čisto na začetku, ko sem bila na Blogosu, me je dal urednik v prvem tednu v ime tedna (takrat je še bilo) in nisem razumela, zakaj je bilo toliko ljudi proti meni. Zdaj seveda razumem. Ja, saj bi vendar vsak bloger postal kdaj ime tedna, ali morda ne? To me spominja na moja brigadirska leta, ko je bil komandat moje brigade jezen name in nisem niti enkrat v vseh tridesetih dneh niti dvignila niti spustila zastave. Niti enkrat samkrat! Nekateri so po trikrat, štirikrat. To je bila posebna čast in vsak bloger si je želel kdaj dvigniti zastavo in prišli so na vrsto prav vsi, razen mene. :( Vsak človek si želi biti del skupnosti, ne pa biti outsider. Sicer je outsajderstvo seveda kul, ampak samo toliko časa, ko vidiš, da tudi ti potrebuješ pogovor, skupnost, tako kot čisto vsak človek. In na blogih seveda ni nič drugače, kot v normalnem življenju. Temu gre na živce to, onemu ono, ta je malo bolj nadarjen za to, oni za ono… vsi pa si želimo biti potrjeni na tak ali on način in vsi si želimo biti del skupnosti.
Takoj pa, ko izpostaviš eno stvar: kot recimo, kdo je najboljši, kdo je zvezda, se začne prerivanje. Zakaj? Ja, zaradi različnih okusov vendar. Kako je lahko Jonas na prvem mestu najdi.si, če meni ni všeč? Ja, klinc, meni ni všeč, pa je vseeno na prvem mestu, ali had na drugem… To, da se meni zdi, da ima had povprečen blog, najbrž veste, ampak, realnost je pač taka. To je pač realno stanje. Zvezde bloganja na Slovenskem so, na koncu koncev obstajajo razne “meritve”, kot je recimo deset najbolj iskanih blogov na najdi si http://www.vivastar.si/dajana/?p=1092 Me zanima, če lahko kdo izbrska mesta do petdeset! Pa, na Blogoroli je lestvica najbolj klikanih blogov (kar velja seveda samo za bloge, ki so vpisani v Blogorolo) in še drugje.
Siol je pa seveda povsem drug problem. Na Siolu so izpostavljeni hišni blogerji, od katerih so štirje od desetih na najdi.si. In od tistih treh, ki so prišli iz “raje”, so bili začasno postavljeni za tri mesece in bodo zdaj očitno za vedno. Nihče nič ne reče. Nihče nič ne vpraša. Tega sem tukaj navajena. Uredniška politika na Blogosu??? A mi lahko kdo pove, kdo to potrebuje? Kaj pa je treba urejati na blogih urejati, razen, da mora vsak pismeni človek seveda vedeti, da objavlja na blogih na lastno odgovornost in ne sme kršiti zakonov. Urednik, ki napiše najprej članek za Dnevnik ali za Jano in potem taisto objavi še tu?? Jao. Ampak, stvari se spreminjajo in se bodo morale spreminjati. Blogov je vse več, ljudje vse manj gledajo televizijo in se selijo na internet. Eno odvisnost s(m)o zamenjali z drugo.
lp
ob 16:59
hotela sem reči… vsak brigadir si je želel dvigniti zastavo, ne pa bloger… :)
ob 17:07
@zloba:
Uf! Noro ti hvala za ta komentar. Končno si tudi izrazila, kaj te žuli dotično pri meni, ne samo nakazovala … hehehe …
Jaz na primer nimam števčka, me ne zanima. Kar nima veze. Moja stvar. Me pa zanima dialog. In ja, zanima me tudi prepir, če se logično, kot ob vsaki polemiki med zelo različnimi številnimi ljudmi, razvije. Takrat se ljudje veliko bolj izkažejo s poanto, ker so manj leporečno in tendenciozno samocenzurirani. V reali je to skoraj nemogoče. V pretežno anonimni virtuali je tako ta črnega kot ta belega izpostavljanja neprimerljivo več, torej odslikava boljša. Prav gotovo pa ne boleča, kot je lahko v reali, polni hlinjenja in sprenevedanja. Vsaj meni se zdi hecno sumljivo, da ljudi v virtuali tako zelo boli prepir.
Beatnik je izrazil mišljenje, da ni problem v tem, kdo se za kaj ima in zaradi česa, ampak kaj bi kdo pravzaprav rad od sebe. Dodal je, da vsak lahko pusti, če ga kaj matra, svoj komentar, magari zelo kritičen. Tisti, ki se nekaj gre, pa naj ga zna prenesti ali pa naj sebi pripiše. Kadar jaz napišem kritičen komentar, nad čemer se nekateri tako zgražajo, je to zato, ker opazim nekaj, kar mi ni všeč in spada v tole kategorijo pisanja o strategijah, taktikah, nekvalitetah, forah, blefu … lalala … ampak jaz to izrazim kar na mestu zločina in vsak mi lahko kar koli pove nazaj, če se motim, ali obelodani svoje razloge. Pri tem sploh ne potrebuje bit nevemkakšen retorik. Lahko je izključno samo odprt za odgovor, stoji za svojimi dejanji ali ne stoji in reče ups. Lahko ignorira. Zato ne razumem, od kod ideja o teptanju šibkejših. Katerih šibkejših pa??? Ne razumem po eni strani takšne solidarnosti s tistimi, ki ne morejo tega in ne morejo onega, pa se vseeno gurajo z vsemi možnimi vzvodi, da bi postali več od tistih, ki predstavljao nekaj kvalitetnega, po drugi strani pa pisat traktate zgražanja nad slabo kvaliteto blogosfere??? Meni se marsikaj očita. Kar me moti, je to, da se mi očita tisto, kar sploh ni moj manjko. To je podoben smeh kot na primer plaz očitkov po medijih raznim zvezdam, ki posvajajo otroke, češ da si s tem zgolj dvigujejo rejting slave. Halo??? Ena redkih dobrih stvari in hopla! Vedno isto. A ne bi raje povedali kaj o tistih, ki se repenčijo s prazno škatlo, samo prikupit se znajo tako prekleto. Ne razumem tudi toliko zgražanja nad blefom, po drugi strani sem bila pa poleg nekaterih komentatorjev, ki niso blogerji, mislim, da edina, ki sem očitala slabo urednikovanje (brez kategorij itd.) in to omenjala tudi pod Crnijevim blogom. Kaj bomo mi blogerji uredili na tej sceni, da bo bolje, če smo že prežeti z nekimi zasebnimi odnosi in takimi in drugačnimi lizunstvi. Kako boš ravnala v svrho kakovostnega in selektivnega, če ti sama vidiš, da ti je rejting priljubljenosti narasel, odkar nisi več vsaj po nicku zloba, ampak simpatično dekle in odkar si se na veselje blaznih ljubiteljev tvoje vsebine pokazala kot luštna bejba na fotki. Nič. Svaljkala se boš, če se bo le dalo, po raznih izjavah tedna po spletu, kafetkala z raznimi simpatičnimi ljudmi, obmolknila, če boš vedela, da ta na kavici ponuja bedo od bede od svojega dela, ker smo si tako simpatični in konec igre. Vsi se imamo radi, se blazno spoštujemo, nimamo nič drug proti drugemu in talamo nasmeške. Mah, ej! Pa to ni nič novega, Sanja! Tako je tudi na sceni zunaj in zato nikjer nobene kvalitete, ki bi se sijajila v prioritetnem planu. Čim se pa pojavi nekdo, ki si kar drzne spregovorit o postopanjih tega in onega, kar je opazno, pa vsi udri po njem, kakšen prasec je, ki tlači in tepta uboge ljudi, ki se samo skušajo prebit čez življenje. Nihče se ne obregne ob vsebino. Nula.
In meni si nihče ne upa nič očitat??? Oooo, pa so mi očitali. Same hudo zanimive zadeve. Da sem za psihiatra, da težim, da sem premajhna, da sem preblond, da tako težko babo sigurno noče nihče pofukat, da bi bilo bolje, če bi izgledala kot debela zapuščena očalarka v primerjavi z neko naduto frustriranko, ki se ima za najbolj kul damo na svetu, da samo preklinjam, da sem vulgarna … hahahahaha … Same vsebinsko zelo pomembne zadeve, zaradi katerih sem postala mnogo bolj prepoznavna blogerka kot pa zaradi vsebine in sloga svojih zapisov. Jaz pogledam na zadeve povsem simpl. Vidim s kakšne vrste osebami komuniciram povsem normalno, tudi če se ne strinjamo in se prav nič osebno ne žalimo. To so izključno osebe, ki jih resnično zanima to in ono in se ne ozirajo, koliko je potolčen njihov ego, če se jim kaj neljubega predoči. Nekateri so intelektualno visoko, nekateri sploh ne, ampak so vseeno radovedni in jih zanima poanta. Se lahko tudi spičimo in spet pobotamo.
Ne vidim nič narobe, če človek napiše nekaj, s čimer dregne v osje gnezdo. Jah, kako lahko računaš na neke spremembe in razjasnitve, če se človek boji dregnit v osje gnezdo. Saj ravno v tem je stvar. In če samo molčiš, se smehljaš in skrbiš, da bo tvoj imidž čim bolj vsem topel, je tudi vsak poskus kritičnosti na družbo ali blogosfero samo mlačna voda dvigovanja priljubljenost sebe. Ravno prav prizanesljivo in malo kritično. Levo ali desno, če se že moraš odločit. Nikakor pa ne nepredvidljivo … Bohnedaj!
Sanja, nikogar še nisem poteptala, če se je pod moj blog usedel s kritiko. Sem samo pojasnila svoj aspekt. Ko mi je nazadnje quintus zapisal, da moja kritična plat nad intervjujčki izgubi na kredibilnosti, ker sem sama bila del tega, sem sprejela, hkrati pa pojasnila svojo plat medalje. Medtem so se nekateri zahvaljevali, čestitali in pozdravljali ali molčali na kritike anonimnih komentatorjev, ki so bile več kot utemeljene, kar veš tudi ti. In pri tem se komu zdi, da gre moj pristop meni osebno nevemkako v prid?!!!! Je to štos? Pa saj, kar počnem, bi marsikdo označil prej za butasto in samodestruktivno. Kot da ne bi videla, kako se obrača ta svet in kako daleč prideš. Mene še Ana Jud ne mara preveč in me ne bi nikoli imela ob boku, samo bere me pa kar rada kdaj pa kdaj … hehehe …
Dvomim, da gre za problem, kako bi mi rad marsikdo kaj očital, pa mi ne seže verbalno do kolen. Kaj pa pomeni verbalno? Nekateri mi povejo. In to tudi zelo preprosto. Simpl ko pasulj. Tako kot mislijo pač. Če se jim sploh ljubi. Če gre res za to. In ja, kavliteta je prednost, ampak zaenkrat tudi tukaj samo dodatek znotraj nedotakljivega osjega gnezda.
Lp
ob 17:34
> Nekritično sodimo vse in vsakogar, v precej polomljenem jeziku
> beležimo svoje vtise, kritiziramo in seciramo vse, razen nas samih.
Mene se pa zdi, da je blog ravno nasprono. Seciranje samega sebe. NA nek tak subtilen nacin, ki se ga niti sam avtor ne zaveda.
… ampak kaj pa ce se zavedas, da je to seciranje samega sebe, kaj pa potem?! …
Poklicimo Majikthisa in Vroomfondla! ;)
ob 17:52
O jebemti, kaki komentarji:)
@Dajana, častna Titova, da ne vem, kaj ima Crnkovičevo urednikovanje z ‘zvezdništvom’, čeprav približno dojamem povezavo med brigadirji, zastavami, blogerji pa izpostavljanjem. Deževen in siv dan je, moji možgani so precej na off.
@Simona, sem mislila, da od mene res ne rabiš podrobnih razlag;)
Čim bolj na kratko – teptanje šibkejših in verbalno nadvlado si lepo demonstrirala v zapisu o Bložiču. Škoda, če mene vprašaš. Ne zato, ker ne bi v branju uživala, ampak zato, ker si marsikoga v njegovi ‘varni luknji’ ogrozila in izpostavila. Kako so ti vrnili? Z užaljenjim tuljenjem. Vsaj večina. Rezultat? Nove in nove objave, prepiranja, kliki. Se bo zaradi tega karkoli spremenilo ‘na bolje’? Dvomim. Se kdo zaradi tega počuti bolje? Spet dvomim. Se je pa sprožil plaz ukvarjanja samih s seboj, z našim ‘videzom’, vse skupaj pa je tako lepo sovpadlo še z Blogorolo in intervjuji na Vesti, da glava peče. Na koncu koncev si prav ti kasirala nazaj grdo porcijo pljuvanja in obreganja ob vse, razen ob vsebino.
Obsojam? Ne. Me moti? Pa ja. V toliko, da bi od tebe in sebe želela več. Da se distancirava. Da ne komentirava tam, kjer enostavno nima smisla. In da ne piševa objav, s katerimi doseževa samo to, da so ljduje prizadeti in užaljeni. Da tu in tam raje pohvaliva, ne pa spljuvava. Samovšečno? Mogoče. Dolgočasno? Verjetno. Ampak v večini primerov – bolj učinkovito, čeprav tudi bolj naporno.
Tko, zdej grem pa kofetat. Pa svaljkala bi se tudi. Le da ne po netu, kje drugje:-D
ob 18:13
lep zapis zloba. lep zapis :)
ob 18:23
Jaz pa sem po preletenih teh komentarjih in debatah Nebloger z blogom. In res je, da sem marsikateri blog samo preletela in mi ni dal nič novega oz se mi ni dalo brati, ker me ni potegnila tema ali stil pisanja. Kot mi nekateri časopisi ne dajo nič novega. In včasih mi kateri članek v določenem ničnovem časopisu daje nekaj novega. In mislim, da je to to. Če ljudi ne poznaš, če ne oblikuješ mnenja do njih in bereš njihovo vsebino je to medij, kot medij in fino je da komentiraš vsebino, kar pa ne pomeni vedno, da je ta vsebina napisana ne vem kako dobro. Mogoče si pač tisti dan take volje, da nekaj dopolniš z namenom, da poveš, ker nimaš mogoče dovolj za povedati za svoj post. Če pa te ta človek zanima kot človek in ga bereš kot prijatelja mu boš pa povedal, da si prebral, kar je napisal in mu boš dal kakšno vzpodbudo in se nasmejah, če bo post temu namenjen in tudi poklepetal. lp mladenka Radirka
ob 18:41
@zloba: Crnkovič bi moral dati v Hišne najbolj klikane oz. najbolj popularne blogerje. Oz. Crnkoviča kot urednika Blogosa sploh ne bi smelo biti. Ampak, kdo bi zdaj o tem… siv dan je in vsi bi se svaljkali. :)
ob 18:43
zloba če boš tko dobr in velik pisala še naprej bo ti časa za kofetkanje in svaljkanje pričelo zmanjkovati…kaj šele za…saj veš kaj :-)))))
ob 18:44
@dajana pri nas je bil sončen torej se ni bilo potrebno še preveč svaljkati :-))))
ob 19:04
pravim, da se vedno konča pri Sju. Sej glede na to SVALKANJE zaj…lahk pade kaka o sexu, sil vous plait :)))
p.s.: nikol ni nihče pisal bloga za samodestrukcijo, vedno je bilo človeško in bolj “zabavno” udrihat po drugih, saj smo najlažje kritični prav mimo sebe…tak da, to je vse normalno. ni normalno pa to, da prevladuje nergaštvo in nevoščljivost…zaj pa: ima vsega na tem svetu, tam kjer nastane skupnost, se vedno oblikuje % takih, ki se trudijo ostat nevtralni, ki se frfolijo proti in tisti skrajni individualisti, od katerih sije avtentičnost. GREMO DALJE, pliz.
ob 19:20
O, bog vedno sem se spraševal ali kdo bere moje dolge komentarje, ko sem na koncu ugotovil, da bi bila dva ali trije stavki dovolj, zdaj vem, hvala ti za presvetlitev in obljubim, da bom poskušal biti dolg kje drugje. Amen. :)
ob 19:43
@ana jel može slovenski-ne razumjemo svi honduraščino :-)))
dokler se “udriha” samo po tipkovnici je vse OK, čeprav vse besedeniso ravno “na mestu”…
ob 19:47
@zloba:
WTF! Bi bila lahko bolj natančna? Moj zapis na Bložič je vseboval kritiko in pohvalo. Pohval očitno nisi tako dobro opazila. Zanima me, kdo je tako šibak, ki sem ga “poteptala”, s čim sem ga poteptala in zakaj meniš, da je v primerjavi z mano šibak? Kje se to realno kaže? Preseneča me tvoja teorija o vrednotah pri določevanju šibkosti in moči. Natančnejši odgovor mi lahko pošlješ na mejl, če boš želela odgovorit, da ne bo javno. Kar se je razvilo nadalje, me samo veseli. Veliko se je pokazalo. Kdo je kako šibak ali močan. In ni res, da pozitivnih rezultatov ni bilo nobenih. Bili so, ampak žal samo v ograjeni meri, glede na ograjenost objektivnega pogleda na sploh. Kar se tiče Blogorole, nimam slabih opazk. Kar se tiče Vesti, je stvar taka, kot pač je in ne bi bila nič drugačna brez mojega zapisa o Bložiču, ker tako je na takem terenu, s takim pristopom.
Nekje sem prebrala tvoj komentar (upam, da me spomin ne vara), da so najpomembnejša dejanja. A res? No, potem se zelo razumeva, saj me pisanje lahko zintrigira, dejanje koga me pa zelo preseneti in prisili v piker nasmešek glede na moralno vsebino in samohvale, ki jih podaja na blogu(ni govora o fetaliju v zvezi z zapisom o Bložiču, da ne bo zmotnih predstav …). Taki me ne zanimajo in me samo veseli, če sprovociram kakšno informacijo o pravi naravi človeka. Jo spoznam. In zato lahko bolj dosledno delujem tudi sama naprej. Ja, mene zanima, če že kafetkam.
Pohvale! So itak. Danes sem sipnila že dve na dveh blogih. Seveda so manj opazne za druge.
Študiraš primerjalno književnost. Potem poznaš usode romanopiscev, ki so med drugim pristopali kritično skozi pripovedi, veš pa tudi, da je gospe pofl Holt živeti lažje. Zakaj je bilo dotičnim težje? Zato ker niso bili deležni nobene podpore, ampak so se vsi usrali in raje hvalili ta bolj obče sprejemljive ter molčali. Danes jim postavljajo spomenike in vriskajo kako pomemben mentalitetni pridonos so podali družbi. In karavana gre dalje. Ni tako pomembno, da je nekdo užaljen, ampak zakaj je užaljen. Jaz užaljena nisem nič, ker itak vem, zakaj sem dobila, kar sem dobila in od kod. Zame je blogosfera samo eksperimentalen psihoteren. Poleg tega pa si še delam arhivček zapiskov. Spoznam kakšnega zanimivega človeka in grem morda tudi na drink. Opazujem in provociram simptome. To je moja poanta. Kariere si od bloga res ne obetam. Obstaja kakšen plan mogoče? V smeri konstruktivnejše bodočnosti blogov in blogerjev? Ta kvalitetnih. Komaj čakam, da slišim. Ker me ta hobi itak mineva. In prav je tako.
ob 20:11
webmaher…jaz sem hitro pomislila na sex. kaj je tukaj nejasnega? :)))
p.s.: aha, saj res…ko pišem komentarje vedno pozabim omenit, kako mi dela buča in koliko asociacij se mi porodi, kako mi delajo možgani, kako me prsti prehitevajo in da ja, je kdaj morda potrebna še dodatna pojasnitev ;)
ob 20:41
@ana a ti mene mal… :-)
no ti se vremena zdaj zjasnila kaj jaz misliti s hondurajščino :-)
ob 20:44
Cepci.
Blogorola časopis pa očitno res škoduje blogerski sceni, če da za osrednjo temo tak bebast naslov, da se bomo zdaj prerekali.
ob 20:51
@Dajana, okej, štekam, ampak filing imam, da na Blogosu ni vse tako zelo odvisno zgolj in le od Crnkoviča.
@Simona, nočem te debate vlačit v nedogled. Vsaj ne tukaj. Dobiš na mail;)
@Ana, Webmaher, jaz sem za svalkanje in vse na S. (no, vsaj vse tisto, kar meni v tem trenutku pade na pamet ob tej črki;)
@Chef, get over it.
ob 20:52
Spet, Chef, BUUUM, brez da bi preveril (čeprav je zelo simpl) in brez slabe vesti. Plosk, plosk in kapo dol pred tabo…
ob 21:02
šef je šef, kaj ti kle ni jasno Nymphee :-)
@zloba si tolko prijazna pa mi ti prevedeš tiste tri besedice ;-)
ob 21:04
Kako da nisem preveril? Seveda sem.
ob 21:16
ahahaha, webmajstor ti si mislil na francoščino :)))))))) zaj pa sem se izdala, pismo haha Zloba pa se mi je pridružila. kako lepo, da nisem edina za take igrice…človeške :) ja, ja, saj se mi hitro razumemo…
ob 21:23
Hahahahaha … Mislim … če tale duet chef in nimfa ni noro zabaven, pa ni nič na svetu.
Kamor koli kliknem zadnje čase, se pojavi najprej chef s pljunkom na Blogorolo in potem nimfa z repliko. A bi lahko že enkrat izvedela, kaj neki ima chef proti Blogoroli, ker me zanimajo kritične utemeljitve. Verjetno je spisan že blog na to temo. Bi lahko dobila informacijo o tem?
Resnica je, da je za učinkovito, kaj šele argumentirano kritiko treba tudi imet smisel pri pisanju. To je poanta učinkovitih kolumen na primer (več kot pol blogerjev stremi k temu potencialu). Moraš bit dober opazovalec in/ali (odvisno od teme) operirat z učinkovitimi argumenti. Niso pač vsi za vse in to je vse. Lahko si izbiramo poanto bloga. Hecno je pa lomastit po politikih, estradnikih in vsem, kar leze in gre, daleč od nas, ko postane pa tarča nek blogofrend na primer, vsi v jok, kako si nekdo drzne uporabljat svojo verbalno moč nad revežem. Hej! Bodite zvezde, a ne! … hehehehe …
ob 21:27
aja, a ti iskreno prosiš za prevod…pa sej ni nič kaj…majstore :))), tisto pomeni samo in samo: “PROSIM (vas)” ;)
ob 21:32
Simona, tok napisat pa nč povedat, kapa dol.
ob 21:39
se klanjam Ana, končno :-)
@Simona to je tko da sta si Chef in Nymphee usojena…Nymphee bo itak Grega kmalu pustila … in potem se pojavi Chef… :D
ob 21:40
Odlično, sem vesela. In trditev, da se bomo ZDAJ, ko je Blogorola dala takšno osrednjo temo, prerekali, ti še vedno zveni smiselno?!
ob 21:43
@Zloba, dovoli, da še jaz malo tukaj posmetim, čeprav bi se vsi svaljkali in ne bi no danes o teh “težkih” temah…
@Simona: Vsak na blogosferi ima svoj “problem”. Crni bi rad še naprej “v miru” urednikoval, Siolovi blogerji bi radi še naprej pisali in se ne preveč zamerili tistim, ki imajo v rokah škarje in platno, saj bodo morda morda nekoč nekoč prišli v hišne, če ne bodo preveč nergali, ane (ah, saj res, vsi bi samo za dušo, ne za denar hehehe). Potem omeni nekdo nek “problem” – recimo Blogorolo, ki si drzne dati tak naslov za naslednjo temo… ja, ne vem, kaj je v bistvu chefov problem… To, da je hišni in to že čez tri mesece in raji ni nobeden nič rekel, mogoče se bo pa zdaj kaj spomnil? To, da on noče biti v Blogoroli ali, da z njim še ni intervjuja, ker ima premalo ali preveč pozornosti. Vedno, ko se kdo kam “vtakne” je nekaj zadaj. Zdaj bom pa rekla še nekaj b(l)ogokletnega: Ja, saj to je namen bloga! Da se komunicira. In to ne tako – po mejlih, da drugi ne slišijo in tudi ne tako v rokavicah, temveč direktno. Toda, Simona, kdo pa je tega sposoben? Kdo pa si ljudem upa v obraz povedati, kar jim gre? In kdo upa odgovoriti na provokativno vprašanje in “ostati” živ?
To je ravno problem komunikacije, pa sploh ne samo na blogih. Poglej malo, kako komunicirajo politiki. Sploh ne komunicirajo med sabo, temveč samo vsak v svojem vrtičku. Različne stranke med seboj… pa na – komuniciranje v rokavičkah ne štejem za pravo komunikacijo. Enkrat sem gledala na TV razvpito oddajo, kjer je Vodušek rekel uredniku Dela, da ga bo vrgel iz studia……. Ljudje: to je prava komunikacija! Pa ne, da zdaj zagovarjam kakšno agresijo! Ampak to je tudi zraven.Mora biti. Odgovarjanje v rokavičkah, sploh ni odgovor. Hlinjenje, hinavjenje… vse to samo odlaša problem, ki se potem spet pojavi. Znova in znova. Jasno, da se včasih strinjamo drug z drugim. Velikokrat pa se ne! Simona, a se ti spomniš, kolikokrat sem ti rekla, da se ne strinjam s tabo? In rekla sem tudi Vlatki, katarini, blitzu in veliko drugim ljudem, s katerim sem zdaj v najboljših odnosih! Zakaj? Pojasnila sem jim svoje nestrinjanje oz. sprejeli so to, da pa v tem in tem primeru pač razmišljam drugače. In? Strasti so se pomirile, gremo naprej. Saj zdaj ne mislim, da bi morali pri zlobi vsi smetit in se še enkrat opravičujem, zloba. Ampak, če imate kaj komu zapovedat, potem mu povejte to v obraz, pardon na njegovem blogu (ali pa mu pošljite mejl, zakaj se ne strinjate z njim, saj ni treba da vsi vse o vsem vemo, nas tudi ne zanima). Mene samo zanima to, da se gre naprej, da se še vedno pogovarjamo in da se lahko zaboga pogovarjamo tudi o števcih, komentarjih in o zvezdništvu in o tem, kdo je komu všeč.
;)
ob 21:53
@dajana zdaj si pa zadela direkt v center-še zloba požegna in to je to :-)))))
ob 21:56
Zloba ne bo prav nič več žegnala. Šla bo iskat pojočo travico in pihat vanjo, dokler ji sape ne zmanjka. Ker se iskreno kesa, da se je sploh lotila te teme.
Piiiiiiiiihhhhhhhhhhhh … piiiiiiiiiiiiiihhhhhhhhhhhhhhh …
ob 22:17
ajej, a preveč “svaljkanja” včasih tut škoduje :-)
ob 23:35
@Dajana:
Moj edini problem je, da sem sploh stegnil jezik, priznam, da nesramno. Ampak a ni to najvišja vrednota blogerjev – odsotnost avtocenzure? Jaz se s tem sicer ne strinjam, zato načeloma držim gobec, zdaj se pa v šibkem trenutku, ko mi je buhnila hudobija v glavo, pač nisem mogel zadržat.
Dajana, kako da ni intervjuja? Saj je, jebela, pa imam občutek, da bi bilo bolje, ko ga ne bi bilo. Če bi vedel, da bo to prineslo debate o jebenem mikrozvezdništvu, bi intervju raje utemeljeno zavrnil, če bi me poklicali zdaj, bi pa privolil, ampak bi si prižgal najdebelejšo cigaro, kar bi jih našel in puhal bi dim naravnost v kamero, ker je to zdaj moderno.
Da bi bilo bloganje namenjeno komuniciranju? To je res, ampak takih brezkončnih debat se jaz raje udeležujem ob piru, najbolje pa ob osmih pirih, ker šele takrat sem sposoben tako bebaste komunikacije.
@nimfa:
Najprej sem mislil, da je Blogorola cajtng namenjen populaciji, ki blogov ne pozna. A glej ga zlomka, v naslednji številki jih boste očitno posilili z daleč najbolj bizarno temo zadnjih mesecev, ki zanima le nekaj blogerjev, normalnih ljudi pa ne. Ob vsesplošni debati o mikrozvezdništvu (ker očitno vsi upajo, da se bodo prerinili v cajtng), se ne počutim kot blogerska zvezda, ampak kot jebeni idiot.
Za take debate bi bil najbolj primeren kanal za komunikacijo dober star forum, kjer bi moderator odpiral teme, člani bi pa razglablajli o bolj ali manj butastih temah, malo bi se pa tudi zmerjali in užaljeno odpirali nove topice, ker je nekdo nekomu rekel nekaj grdega.
Če se mi je zdela tiskana Blogorola spočetka zgolj smešna ideja (od kao najbolj naprednega medija k najbolj zastarelemu), se mi zdi zdaj koncept docela zgrešen. Danes pa opazim, da se bo celo objavljalo fotke takoimenovanih mikrozvezd. Mar je težko razumeti, da nas ima povprečen folk za tepce? Danes sem govoril z dvema znancema neblogerjema prav o tej tematiki in oba sta se norca delala.
Hočem povedat… takole misli povprečen bralec blogov, bodisi v medmrežni, bodisi v tiskani (bwahahaha) obliki… najprej so pisali bloge, da bi postali zvezde, pa jim ni uspelo. Zato so ustvarili svoj časopis, v katerega lepijo svoje fotografije… To je še meni za popizdit smešno.
Mislim, da smo zgrešili koncept bloganja.
To je po mojem v osnovi izražanje mnenja v obliki zapisa. Pri nas je pa tako, da nekdo nekaj zapiše, potem se nas pa najde dvajset kretenov, ki smo se pripravljeni skregat v 120 komentarjih, pa se samim sebi sploh ne zdimo trapasti.
Mikrozvezde?
Boli me kurac, naj bodo, če hočejo! Mene so do zdaj na cesti ustavili trije neznanci in mi razlagali, da sem car in da je moj blog odličen. Zdelo se mi je superfajn, pa so bili samo trije. Sem zato zvezda? Ne me jebat! Ko bom nekoč začel razmišljat na ta način, bom raje nehal pisat.
Debate so ponavadi nečemu namenjene. Čemu je pa namenjena debata o mikrozvezdah? Mislim, kaj bomo konec koncev ugotovili? Ali morda nakladamo samo zato, da se delamo svinjsko pametne, ob tem pa mislimo, da pripomoremo k razvoju blogosfere (kar je, mimogrede, oduren izraz).
Blogerji bomo postali kredibilni šele takrat, ko se bomo nehali drkarit med seboj, ko se ne bomo več ukvarjali s tem, kako bi zaslužili in kako bi postali zvezde in ko se bomo znebili vsega mogočega plevela v obliki obupnih blogov, ampak res obupnih, tistih, ki nimajo kaj povedat. Ker zaenkrat rečemo, da je obupen vsak blog, ki ni ravno po našem okusu.
Pa še predlog Blogoroli za konec: zakaj ne bi namesto nekih prežvečenih tem tedna raje izbrali po vseh blogih nekaj res VRHUNSKIH prispevkov? Ampak resno mislim, VRHUNSKIH! Jaz sem imel takih morda pet na skupno slabih 240 objav.
Aja, pa tale izraz državljansko novinarstvo, haha. To je tudi obup, da nas nihče ne more resno jemat. Ne samo zvezde, hočemo biti še novinarji!
Piss, brothers and sisters. Kolikor sem Nimfo videl v intervjuju, sem skoraj prepričan, da bi se ob pivu fajn ujela.
ob 23:36
kar je preveč, je ravno prav…piše na blogu dmašince, če se ne motim. in jaz temu na veliko ploskam :)))
ob 23:37
Sicer sem pa jaz dokazana mikrozvezda! Kar Prašne Kartone vprašajte haha!
ob 23:45
@chef ana ploska dmašinci jaz bom pa teb-tole si odlično povedal in jaz kot vsakodnevni bralec blogov se moram strinjati…z Nymphee sta idealen par o tem dvoma ni :-)))))
ob 23:56
jaz sem zvezda.
ob 0:14
[...] Tale zloba me je provocirala, da moram zdaj posebej napisat in nehat smetiti na njenem blogu. Prosim, če imate kaj za povedat, se oglasite pri meni, ne pri njej. No, saj ona ni nič kriva. Gre za THE temo, za Mikrozvezde, kar sem že omenila uredniku Blogorole, Gregorju Frasu… da bo iz tega kažin. [...]
ob 0:39
No, no, Chef, saj počas bomo pa le prišli do tega, da je včasih treba pogledat dlje od prve žoge.
Dejstvo je, da je Blogorola časopis, ki ga ustvarjajo blogerji. Zanemariti to dejstvo bi bilo, vsaj v začetku, malce čudno. Dejansko še vedno obstaja precej ljudi, ki se jim niti malček ne sanja, kaj blogi so in čemu so namenjeni, zato se mi zdi prav, da poleg vseh ostalih tem, ki bi utegnile biti zanimive, širši javnosti predstavimo tudi blogerje same.
Tema, ki ti gre tako zelo v nos, je zgolj ogledalo tega, kar se na blogih dogaja. Zakaj bi se sprenevedali in zakaj zavijali v celofan? Niti na eno temo, ki smo jih razpisali do sedaj, ni bilo toliko odziva, kot ravno na temo mikrozvezd. Kar se mene tiče, se je v odzivih na vse skupaj zares lepo pokazalo kaj in kako. Slika, ki smo jo dobili in ki jo bomo pokazali še drugim, je prekleto realna. Nekateri so se že zamislili, nekateri se morda še bodo, nekateri se verjetno ne bodo nikoli, ampak jebatga, blogerstvo v Sloveniji je že lep čas na točki, kjer ni nič bolj zanimivega, kot bloger sam.
Se bomo znali izviti iz tega? Saj se ve, od koga je odvisno, tisti odtavek, ki si ga zapisal pred predlogom Blogoroli pa je še kako na mestu.
Glede izbiranja po vseh blogih pa – NE SMEMO! Izbiramo lahko le med tistimi, ki nam to dovolijo. Ostali se pa kurčite, ampak brez nič še vedno ni nič. ;)
Kar se pa koncepta bloganja tiče, verjetno ima vsak bloger svojega, ne, lažem, jaz ga niti nimam, blog pa je tako širok pojem, da je o kakršnem koli konceptu smešno govoriti.
Pri blogu cenim predvsem to, da se nam ni treba skrivati za navidezno objektivnostjo, h kateri so zavezani ostali mediji. Blog je žmohten, dober, slab, boli me kurac, samo da ni brez duše.
Piss, itak, ampak ob pivu pa ne, sem preveč fina za ta gnus od pijače. ;)
Mimogrede, še najbolj nas je uspel prebrati Uroš, ko sem prebrala njegov zapis, mi je pa res za trenutek sapo vzelo. Brez panike, zdaj že diham. :)
ob 1:04
@Dajana:
Meni se je od vsega začetka zdela poanta bloga v necenzurirani komunikaciji. Eksperiment mi je pokazal, da so ljudje še bolj zaprti in obremenjeni z egom, kot sem si mislila. Celo če so anonimni, se razburijo do konca nad vsako pripombo, premislijo o njej pa ne, argumentirajo replike pa ne … hehehehe … Nič! Samo jezo pasejo in mulo kuhajo brez kakršnekoli ustvarjalne želje po spoznanjih. Kaj neki je lahko bolj zanimivega od medčloveških odnosov? Saj to je ves svet. Tukaj bi pa pisali o vsem … ne zanima pa nikogar nič. Še najmanj osnova. Jaz. Psiha. Jaz do ti. Zakaj. Od kod. Kako brez osnovnega interesa in odprtosti sploh razumeti kar koli. Aja, saj res. Nikomur se ne da. Samo pišemo radi. Fajn. Hudo perspektivno in inovativno. Meni je ta del, da se spičimo in gremo naprej ravno najbolj smiseln in presežen. In ja, s tabo se je pa to res dalo vedno odlično … hehehe …
@nimfa:
No, kaj neki je Uroš fascinantnega in novega povedal … mi pa nikakor ni uspelo dešifrirat. Prebrala sem tisto, kar si lahko bral na vsakem koraku dva dni. Diham popolnoma normalno.
ob 1:10
Drugi odstavek, zakaj smo izbrali takšno temo. Njegov prispevek sem izpostavila v kontekstu Chefovih obtožb glede časopisa samega…
ob 1:24
@Nimfa:
Aha … hmmmm …
ob 1:33
Kje se blogozvezdništvo začne? To me zanima. Sam namreč imam sigurnih 11 – 18 obiskov dnevno na blog (osebno se na njemu ustavim samo štirikrat dnevno, da počekiram če je kakšen komentar, se pravi 11 – 18 minus 4 = 7 -14). Ali me to kvalificira za zvezdo? Upam, da res. Kakršenkoli drugi odgovor bo namreč hud udarec za moj ego. Resno.
ob 2:13
Hja, dragi blogerji, saj veste vse na tem ljubem svetu je relativno. Tako tudi vaši in kriteriji vaših “potrošnikov” – bralcev, s katerimi vrednotimo vaše prispevke. Seveda je in bo blogosfera, če jo obravnavamo v povprečju “segedin golaž”. Kdo pa ima raje meso ali pa zelje, je pa seveda odvisno od okusa.
Zame je prispevek Zlobe, sicer res zloba, ampak ta “žlahtna in upam da koristna zloba”.
ob 7:42
@Simona: res je precej težko najti kaj, česar nismo ponovili že tisočkrat in mogoče je ravno to point vsega, da kljub mega besedam, večini še veno ni jasno, da microzvezd NI.
@nimfa: še dobro, da sem začel s tem že v drugem odstavku :D, ker je toliko že napisanega, se bi lahko zgodilo, da ne bi brali do konca :D Me prav zanima, ali ste imeli v mislih kaj podobnega, ali je naslov zgolj naključje
Sicer pa Zloba, super napisano. Tisto v četrtem odstavku je pa res zelo poučno, bi lahko dodali med točke Volkecovega how-to-ja ;)
ob 8:31
@nimfa: S kakšnim namenom so to temo odprli, res ne vem. Vem pa, kako folk to sprejema in vem, kaj si neblogerji mislijo o tiskani Blogoroli in o blogerjih. Res pa je, da, sem klepetal le s parimi dvominutnimi bralci (preden so raje posegli po Žurnalu).
Se pa deloma strinjam, da je nekatere teme treba odpret, čeprav so lahko neprijetne. In ta debata je tako idiotska, da glava boli.
Pa da ne bo pomote: nič se ne ponujam, tisto o vrhunskih prispevkih sem napisal samo zato, da bi ponazoril, koliko je povprečnega v primerjavi z odličnim.
ob 10:48
Uroš, jaz v naključja že dolgo več ne verjamem (v pravljice pa še vedno). :)
Chef, očitno se gibava v zares drugačnih krogih, ker moje izkušnje so res precej drugačne. Pogovarjala sem se že z ogromno ljudmi, saj pri projektu neposredno sodelujem in v moj mailbox dnevno prihajajo takšna in drugačna mnenja, ampak res se mi pa še ni zgodilo, da bi kdo preferiral Žurnal. Al se pa samo meni ne upajo tega rečt. Ker sem 24/7 nasikana. :)
Povprečno, odlično…vse to nima neke jasne oblike, vse to je povezano z okusom posameznika…kar je zate pofl, je lahko za nekoga drugega vrhunec bohvečesaže.
Vsaj deloma se strinjava, men se že to zdi ogromen dosežek, ponedeljek pa takoj malce manj ponedeljkast. ;)
ob 11:30
@nimfa: sva že dva :) pa še bolj zdravo je :D
ob 13:22
UUUU, kakšne zvezde!!!
Ampak tole klicanje po “okličite me za, pliz” sux.
Poglejte si še to zvezdo: http://blog.ezinearticles.com/
Kot da bi ga luna treščila v betico.
ob 13:47
@UrošG:
Kar takoj opravičilo. Tvoj prispevek je še vedno na to temo eden boljših in celo pismen, vendar pa sem odreagirala na nimfino pomanjkanje sape, ker sem potem pričakovala neko res čudodelno spoznanje … hehehehe … kar je nemogoče, ker kot si sam rekel, se na to temo res ne da nič novega povedat, kar ni povedano v dveh stavkih. Zato sem se jaz s svojim na to temo polemiki povsem izognila, ker je dolgocajtna za posrat. Kar se tiče obstoja mikrozvezd, osebno menim, kot sem naznačila v svojem blogu, da se nanaša izključno na občutek posameznika v sebi. Lahko se nekdo počuti zvezdniško samo zato, ker ga vsi poznajo v nekem baru kot frika, posledično se počuti bolj samozavesten in radosten nad samim seboj. Primerja se z ostalimi v kafiču in ves obžarjen od nadutosti odide domov spat in se zjutraj zbudi bolj spočit … hehehehe … Na drugi strani pa neka zvezda lahko trpi hude muke potlačenosti, ker ima višje cilje od teh, ki jih je dosegla, in se kariera potaplja za njegova pričakovanja in obete. S tega vidika je lahko neka naša slovenska zvezda naravnost v devetih nebesih, ker je njena plata razprodana in se sveti na vseh fotkah Lady, medtem je John Travolta jemal antidepresive in se kisal, ker je samo niceface boy, dokler ni dobil vloge pri Tarantinu. Naša merila zvezd drugih od zunaj pa so spet subjektivna. Tudi za nekega blogerja je lahko nekdo drug totalen idol in bi si želel take publike vsaj na blogu, ker bi to doživljal kot nekakšno osebno potrdilo. Vsaka zvezda, tudi makrosmislu, je pogojena z nekim izhodiščem možnosti uspeha (država, starši, povezave, sreča …), vmes pa obstajajo zgolj izjeme, ki jim je uspelo nekaj redko možnega, pa še v teh primerih se v podrobnem pogledu izkaže, da je zadeva uspela bolj iz trivialnih razlogov nekega trenutka (Almodovar – družbeno stanje Španije in njegova uporniška drža skozi sporočanje … Nikogaršnja zemlja – svetovno obravnavan politični moment in temu primerna naklonjenost …).
Had se je znašel najbolje, ker zvezdništvo kar enači s stopnjo dobička. Pa vendar bi se tudi po tej plati, glede na čas delovanja in možen dobiček in pogled na dejansko kakovost in/ali razvpitost nekoga, lahko skregali do daske.
Mikrozvezde sigurno obstajajo … Obstajajo zato, ker obstajajo zvezde … hehehe …
ob 14:14
@Simona: np, nisem zamerljiv tip :D Žalostno je, ker tudi toliko besed ne bo v pomoč določenim pacientom. Pa ne bom navajal imen, saj nočem postati zvezda :D :D
ob 14:24
@simona had ima tu še celo hočešnočeš prav, ker da bi nekdo pisal res dobre in poglobljene bloge kar tako jih ni veliko, torej bi moral biti namen tistih, ki z blogom nameravajo resno tudi zaslužek, ampak…
ob 14:41
Folk zvezd tukaj ni! Navzven sigurno ne.
So samo bolj ali manj brani blogi. Na vasi z dvemi kupi gnoja pa eno štalo v kateri leži betežna kruljava krava bomo zvezde iskali zaman.
No razglasite jih lahko, ampak kaj to v globalnem smislu pomeni? Pičkin dim.
Fora je samo v tem, da folk-blogerji po principu črede in principu vajenega-videnega funkcioniranja sveta, hočeš nočeš, želi zvezdo in želi vodjo, želi kompetentnega, želi tistega, ki bo govoril preroško, ki bo vzbudil tisto “ja točno tko tud jest mislem” in dotajčil raznorazne pizdarije v tem okolju in papkom končno povedal svoje.
Ampak ljudje, to ni zvezdništvo. Ne mikro ne makro “ni bilokakvo”. To je samo nezavedno uresničenje funkcioniranja minitvorbe, ki se zaveda svoje omejenosti in majhnosti.
Včasih bi kar kričali ane. Pa se tud čez prvo steno ne sliš. Ja to zna frustrirat.
Povsod mora bit hierarhija, bomo potem rekli. Brez tega ne gre, brez tega smo še večji poden..
Takoimenovana blog raja sama ustvarja vodje-zvezde-”glas ljudstva”, vmesviseči-balast in bednike- ki vmesvisečim in prvim- dajejo občutek večvrednosti-pomembnosti ker to potrebuje.
V realnem lajfu folk ve za obstoj blogov, ve za trend.
Kdo je kdo, kaj piše in kdo je komu “uvalio majmuna” pa jih prav malo briga. Takorekoč se na nas blogerje, od vodij do bednikov po domače povedano slastno poserjejo.
Samo 5 % je padalcev-marsovcev-tistih “od zunaj”, no morda 10% in samo oni bi bili po logiki neobremenjenega- neokuženega svežega mesa lahko bili kompetentni nekoga označiti za zvezdo.
No in ko bi to storili(sicer ne vem kje? Morda na svojem blogu ) bi se jim jaz, res sladko nasmejal, od srca.
ob 14:49
@UrošG:
Nisi zamerljiv tip? Saj ne morem verjet! Potem si prava redkost na tem mikrozvezdniškem blogoterenu, kjer je užaljenost in zamera najbolj pogosto čustveno plehko izrazilo, ki zamenja voljo do smisla dialoga. No, zdaj te še spoštujem. In ja, ne pomaga, ker ne izpade pomembno v primerjavi z izigravanjem fac. To je simptom časa, v katerem živimo.
@websi:
Ja, ampak saj pridobitništvo ni odvisno od kvalitete in poglobjenosti česar koli že, recimo blogov … še toliko manj. Kdo je večja zvezda v Hollywoodu? Tisti, ki je najviše na lestvici po dobičku, tisti, ki je najbolj iskan samec, samka … tisti, ki ima največ oskarjev in drugih nagrad, tisti, ki se najbolj svaljka po revijah s trači, tisti, ki ima v letu največ ponudb za rolo? … Kateri? V tem smislu sem mislila, da bi se dalo skregat. Enako na blogu. Najmanjše šanse imajo kakovostni pisci, ki bi želeli predstavit zgolj svojo kakovost na ogled. Aljaž je v intervjuju na Vesti izjavil, da je mnenja, da bralce bolj priteguje oseba, ki naj bi stala za blogom kot blog sam. In se strinjam. Zato je nimiy napisal blog protesta, da se avtorji razkrivajo kot realne osebe. Namreč tako fino si je že vse naslikal v glavi in ustvaril fantazme, potem je treba pa spremenit ploščo. Me zanima, kako neki had skrbi za vsebino svojih zapisov. Kako se doživlja v primerjavi z nekaterimi drugimi blogi. Je začuden, zakaj ga sploh klikajo? Je ves zadovoljen, ker si lahko reče, mater sem nadpovprečno kvaliteten … hehehe …
ob 14:56
@simona končal sem z ampak…in ti si dala piko na i, morda bi lahko dodal še kak stavek pa nebi več, morda kdaj v živo pri taroku s Katarino in tabo :-)
ob 16:52
Nemojte opet u moj bunar! :-)
ob 23:16
Što, bre, nemam više snage da ga čistis?
O.
ob 8:32
buhaha Simona! Ampak se vedno je med teboj in Zlobo ogromna razlika! Naj argumentiram? Zloba je lustna in simpaticna, ti pa si grda – no ja, baje se to zenski ne rece, torej imas zelo nesimpaticen videz in po postih sodec si tudi zagrenjena in negativna oseba. Subjektivno mnenje, ki si ga hotela izvedeti.
ob 11:55
@LonDON; Srce, sej jst vem, da imaš ti mene rad, ampak pretiravat ti pa res ni treba. Sploh pa ne z nepotrebnim žaljenjem drugih. Tako kot so mnenja subjektivna stvar, je tudi lepota, ‘lušnost in simpatičnost’ stvar vsakega posameznika in če mene vprašaš – v blogosferi povsem irelevantna kategorija. Tako kot sem jaz simpatična tebi (in ti meni:), je Simona marsikomu, zato, don’t please, ker bom sicer začela brisat komentarje;(
ob 12:10
Cela drama – zadeva dobiva povsem nove razsežnosti. Kot bi igralci v gledališču na odru, med predstavo, odvrgli kostume, in si začeli sikati, kdo je kdaj s kom, kaj in kje, na kak način ter kolk sta pri tem ropotala. :) Oblikujejo se (so se že davno) tabori, zadeve postajajo napete, kot štrumfpantli …
Zanimivo mi je, kako blogerska scena preko možnosti komentiranja nekako zintegrira ločene bloge v nekakšne ‘tabore’, da postane stvar kaj hitro podobna internetnim forumom. Na hitro je zadeva lahko celo podobna zadevam iz Gospodarja prstanov. Kak zlobnež (kot privrženec Zlobe) bi lahko na tem mestu morda hitro identificiral “čedno črnolaso vilinko” in šel ugotavljat, Who’s the Real Gollum :-)
Še bolj mi je zanimivo dejstvo dejansko družbene interakcije, potem pa tudi integracije – ljudje, ki se morda nikoli ne bi spoznali v živo, so preko blogov, komentiranja in agregatorskih dogodkov prišli v stik in tako ne le stopili iz zakulisja svojih blogerskih pojavnosti, pač pa tudi izpustili na plano svoje demone tudi v živo.
Mislim pa, da je blogerska ‘scena’, če ji smem tako reči, vendarle nekoliko bolj zrela, ali vsaj bolje artikulirana, od raznih forumskih (v glavnem) otročarij.
Naj svojo današnjo poslanico zaključim le z citatom Jacka Nicholsona iz Mars Attacks (preden ga marsovčki zabodejo): Why can’t we work out our differences? Why can’t we work things out? Little people, why can’t we all just … get along?
ob 12:26
“@London:
Ko boš vsaj enkrat za mimogrede znal kakršnokoli svojo tendenciozno izjavo argumentirat, boš mogoče kar sam sebi povedal, kakšne oslarije z edinim motivom slabo konceptuirane hudobije trosiš. Tega pa ne bi želel, a ne?”
Zloba, sorry! Le argumentiral sem svoje osebno mnenje. In ja! Simona ni grda! To sem itak popravil ze v mojem prejsnjem komentarju.