IMELA SEM (pozor, imela sem, v pretekliku) skupino ženskih prijateljic. To je bilo v osnovni šoli. Same sebi smo pravile “huda petica”. Počutile smo se pomembne in ekskluzivne, bile smo dominantne v našem razredu. Nosile smo celo enake majice, podobne frizure, podobno smo se obnašale. To se je dogajalo na leta, do pubertete, ko se je naše telo začelo spreminjati
in postale smo tako zelo drugačne. Tukaj so se začeli problem.

V nekem obdobju sem bila kar za glavo večja od vseh punc v našem razredu. To me je spravljalo ob pamet, želela sem biti ista kot vse ostale sošolke, majhna in prisrčna. Spomnim se, da sem se enkrat pogovarjala s sošolko na avtobusu, rekla mi je, da so moje noge dvakrat daljše od njenih, ostali pa so se smejali. Počutila sem se grozno.

Ženske tekmujejo, se primerjajo in ponižujejo druga drugo – to opažam konstantno. Če pogledamo primer Taylor Swift, Beyonce in drugih uspešnih žensk, ki jih ni strah priznati, da so še ostale ženske, ki so isto ali celo bolj talentirane od njih, se nam to zdi že neverjetno. To jih naredi feministične junakinje. Ponavadi je ravno obratno, ženske so zelo pazljive zraven ostalih žensk, kar najbolj se trudijo, da bi izpadle najlepše in najboljše. To je zelo utrujajoče, vam povem.

Veliko časa sem preživela v ukvarjanju, zakaj so ženske šle od mojih najboljših prijateljic do mojih največjih sovražnic. No, ne ravno sovražnic, ampak tekmic. Če pogledate po spletu, so forumi polni žensk, ki sprašujejo razne strokovnjake, kako se obnašati in imeti čiste odnose z drugimi ženskami.
Veliko raziskav je bilo že narejenih na temo ženske tekmovalnosti. Ugotovljeno je bilo, da so ženske napram drugim ženskam agresivne. Tukaj gre za samopromocijo – videza, intelligence. Ženske pač druge ženske vidijo kot tekmice, ne glede na kak način. Ženska, ki v “dvoboju” zmaga, to pomeni zanjo moč, dosežen cilj in vzpostavitv neke identitete.

To sem opazila že med najboljšimi prijateljicami, ko se je začela naša identiteta in naš fizičen izgled spreminjati. Namesto, da bi se skupaj hihitale drugim, smo se hihitale druga drugi, našim napakam. Začelo se je tekmovanje za moško pozornosti in takrat smo se obrnile druga proti drugi. Bolj kot smo ponižale drugo, večji je bil naš uspeh. In to je bila šele srednja šola.
Ker mi je bilo dosti tekmovalnosti, sem se odločila ženske prijateljice zamenjati z moškimi prijatelji. Ženske sem imela za neumne in plehke. Oboževala sem grozljivke in metal glasbo, počela sem vse stvari, ki so jih na naši šoli počeli fantje. Nikoli nisem požela nekega posebnega navdušenja z moške strani, razen občasnih pogledov, ko sem vedela, da moški hormoni delujejo s polno paro. Tekmovanje z žensko pa se je spet začelo, ko se je še ena punca odločila pridružiti naši “fantovski skupini”. Najprej sva se norčevali iz drugih žensk, ko pa se je začelo tekmovati za pozornosti fantov v skupini, sva druga drugo zabodli v hrbet. In veste kaj? Ob tem, ko sem jaz njo, sem se počutila neverjetno vzhičeno.
V mojih 20h letih sem se družila z dvema ženskama. Bili sta neverjetno lepi, vso pozornost sta usmerili nase. Pravi čarovnici, ženski zaradi katerih možje zapuščajo svoje žene. Medtem ko sem spremljala njune pogovore, sem prišla do zanimivega odkritja.
Ženske pravzaprav ne tekmujejo med sabo, ženske tekmujejo same s seboj. Tekmujemo s tem, kaj si mislimo same o sebi. Večina nas, ob pogledu na drugo žensko ne razmišlja kakšna je. Razmišljamo, da je to lepša, pametnejša, boljša verzija nas. Takšne želimo biti me. Druge ženske so samo ogledalo nas, naših želja in predstav.
Razjezi nas, ker želimo tudi mi biti takšne, pa morda nimamo neke kakovosti ali kvantitete. Morda nimamo tako dolgih nog, tako velikih prsi ali modrih oči. Živimo v svetu, kjer je zunanji videz vse, vse bazira na tem, preden da pridemo do karakternih značilnosti določene osebe. Tukaj je naša slabost, naša nesamozavest.
Pomaga, da si snamemo rožnata očala in stopimo v realnost. Nihče ne ve, s kakšnimi problem se sooča lepotica na drugi strani sobe. Začeti moramo imeti rade svoje lastnosti, dobre in slabe. Ustvariti si moramo svoje lastno vesolje in se v njemu počutiti dobro. Ko bomo dosegle to in se nehale ukvarjati z drugimi vesolji, še manje pa posegati vanje, bomo zmagale.
To je za vse ženske tam zunaj!